V Uradnem listu Republike Slovenije je bil 10. februarja 2026 objavljen nedavno sprejeti Zakon o zaščitnih ukrepih zoper strateške tožbe za onemogočanje javnega udejstvovanja (ZZUSTOJU). Njegov namen je varstvo in krepitev svobode izražanja, svobode znanosti in umetnosti ter pravice do zbiranja in združevanja glede zadev v javnem interesu (drugi odstavek 1. člena). Tako določa zaščitne ukrepe za varstvo fizičnih in pravnih oseb v sodnih postopkih zaradi njihovega javnega udejstvovanja (prvi odstavek 1. člena). ZZUSTOJU se bo uveljavil 25. februarja 2026.
Področje uporabe
ZZUSTOJU določa, da se uporablja v pravdnem in drugih civilnih sodnih postopkih, razen v postopkih povračila škode, ki jo v zvezi z opravljanjem službe ali katere druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja (prvi odstavek 3. člena).
Poleg tega lahko do ureditve v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) sodišče v zasebni tožbi za kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime, ki je storjeno z javno objavo, zasebnemu tožilcu naloži plačilo predujma za stroške kazenskega postopka, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe ZZUSTOJU o pogojih za naložitev in višini določitve varščine (20. člen ZZUSTOJU).
Zaščitni ukrepi
Zaščitni ukrepi po ZZUSTOJU so: (1) varščina, (2) podpora in pomoč upravičencu, (3) hitra obravnava in zgodnja zavrnitev očitno neutemeljenega zahtevka, (4) povrnitev polnih stroškov, (5) povrnitev škode in objava sodbe ter (6) denarna kazen (prvi odstavek 5. člena). Sodišče o zaščitnih ukrepih odloči na predlog upravičenca, pri čemer lahko ukrep denarne kazni izreče tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 5. člena).
V skladu z ZZUSTOJU sodišče naloži plačilo varščine, če upravičenec verjetno izkaže, da gre za zlorabljeni sodni postopek za onemogočanje javnega udejstvovanja (prvi odstavek 6. člena).
Višino varščine določi v višini ocenjenih stroškov postopka, ki bi jih bilo treba v primeru neuspeha povrniti toženi stranki po ZZUSTOJU. Če upravičenec v postopku uveljavlja povrnitev škode, sodišče pri določitvi višine varščine upošteva tudi višino zahtevane odškodnine, če je ta verjetno izkazana (drugi odstavek 6. člena). Ne glede na to lahko sodišče določi varščino tudi v nižjem znesku, pri čemer upošteva premoženjski položaj tožeče stranke in pomen sodnega varstva za njen materialni ali družbeni položaj (tretji odstavek 6. člena). Ob tem ZZUSTOJU poudarja, da se ne glede na Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) varščina ne krije iz sredstev dodeljene brezplačne pravne pomoči (četrti odstavek 6. člena).
ZZUSTOJU uzakonja fikcijo umika tožbe, če tožeča stranka v roku, ki ga določi sodišče, varščine ne plača, vendar mora sodišče tožečo stranko na to posledico opozoriti (peti odstavek 6. člena).
Ukrep podpore in pomoči upravičencu pomeni, da lahko predstavnik nevladne organizacije, sindikata, zbornice ali druga oseba, ki deluje na področju varstva pravic oseb, ki se javno udejstvujejo, z njegovim soglasjem v sodnem postopku spremlja upravičenca in mu nudi podporo (7. člen ZZUSTOJU).
Ukrep hitre obravnave in zgodnje zavrnitve očitno neutemeljenega zahtevka pomeni, da če sodišče glede na stanje spisa oceni, da je zahtevek zoper upravičenca očitno neutemeljen, tožečo stranko pozove, da izkaže, da njen zahtevek ni očitno neutemeljen, in najpozneje v treh mesecih od poziva opravi pripravljalni narok (prvi odstavek 8. člena ZZUSTOJU). Sodišče pa zahtevek po opravljeni glavni obravnavi zavrne tudi iz razloga, ker tožeča stranka ni izkazala, da njen zahtevek ni očitno neutemeljen (drugi odstavek 8. člena ZZUSTOJU).
Ukrep povrnitve polnih stroškov pomeni, da je tožeča stranka, ki v celoti ni uspela ali je uspela z zahtevkom le v neznatnem delu ali je tožbo umaknila ali se je zahtevku odpovedala, dolžna upravičencu, zoper katerega je potekal zlorabljeni sodni postopek za onemogočanje javnega udejstvovanja, poleg stroškov, ki se mu priznajo na podlagi pravil zakona, ki urejajo pravila postopka, povrniti celotne stroške iz naslova nagrade za delo odvetnika ali drugih oseb, ki se jim prizna pravica do nagrade za zastopanje, če ta ni pretirana (prvi odstavek 9. člena ZZUSTOJU). Domneva se, da dogovorjena nagrada odvetnika ni pretirana, če ne presega 150 odstotkov nagrade, ki bi mu bila priznana v skladu s predpisano tarifo za nagrade odvetnikov (drugi odstavek 9. člena ZZUSTOJU).
Ukrep povrnitve škode in objave sodbe pomeni, da lahko upravičenec uveljavlja denarno odškodnino za povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi zlorabljenega sodnega postopka za onemogočanje javnega udejstvovanja, če škoda presega stroške, ki so mu priznani v skladu z ZZUSTOJU, ali presega stroške, ki so mu bili priznani v zlorabljenem sodnem postopku za onemogočanje javnega udejstvovanja v tretji državi. Pri tem se za odločanje o odškodnini uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika (OZ), če ni z ZZUSTOJU določno drugače (prvi odstavek 10. člena ZZUSTOJU). Sodišče pa lahko odredi, da se na stroške tožeče stranke tudi objavi sodba (drugi odstavek 10. člena ZZUSTOJU).
Ukrep denarne kazni pa pomeni, da lahko sodišče v primeru zlorabljenega sodnega postopka za onemogočanje javnega udejstvovanja tožeči stranki ali njenemu odvetniku izreče denarno kazen v višini 10 odstotkov od vrednosti spornega predmeta, vendar ne manj kot 3.000 in ne več kot 10.000 evrov (prvi odstavek 11. člena ZZUSTOJU). Če je sodišče denarno kazen izreklo odvetniku, o pravnomočno izrečeni denarni kazni obvesti Odvetniško zbornico Slovenije (drugi odstavek 11. člena ZZUSTOJU).
Varstvo pred sodbami, izdanimi v tretjih državah
Poleg tega ZZUSTOJU določa, da če sodišče v postopku priznanja ali izvršitve sodne odločbe, izdane v tretji državi v sodnem postopku za onemogočanje javnega udejstvovanja fizične ali pravne osebe s stalnim prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji, ugotovi, da bi se ta postopek na podlagi prava Republike Slovenije štel za zlorabljeni sodni postopek za onemogočanje javnega udejstvovanja ali bi šlo za očitno neutemeljen zahtevek zoper upravičenca, se tuja sodna odločba ne prizna in ne izvrši (13. člen).
Prav tako lahko oseba s stalnim prebivališčem ali sedežem v Republiki Sloveniji uveljavlja denarno odškodnino za povrnitev škode, ki ji je nastala v postopku v tretji državi, ki bi se na podlagi prava Republike Slovenije štel za zlorabljen sodni postopek za onemogočanje javnega udejstvovanja zoper upravičenca, pred sodiščem Republike Slovenije, na območju katerega ima stalno prebivališče ali sedež (14. člen ZZUSTOJU).
Objava odločb
ZZUSTOJU ureja tudi objavo sodnih odločb. Po ZZUSTOJU tako enotna kontaktna točka na spletni strani v anonimizirani obliki objavi pravnomočne odločbe, v katerih je sodišče odločilo o zaščitnih ukrepih v skladu z ZZUSTOJU in ugotovilo, da je šlo za zlorabljen sodni postopek za onemogočanje javnega udejstvovanja (prvi odstavek 17. člena). Enotna kontaktna točka vsako leto na spletni strani objavi tudi podatke o številu zlorabljenih sodnih postopkov za onemogočanje javnega udejstvovanja, pravnomočno končanih v preteklem letu, razvrščenih glede na vrsto tožene stranke in tožeče stranke (drugi odstavek 17. člena).
Pripravil: Patricij MačekČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
