Vlada je za nosilca centraliziranih in pomožnih nabavnih dejavnosti izbrala Urad za investicije v zdravstvu zaradi njegovih preteklih izkušenj z javnimi naročili, pripravo strateških programov, sklepanjem pogodb in obračunavanjem. V začetni fazi bo urad izvajal postopke javnega naročanja v imenu in za račun javnih lekarniških zavodov, medtem ko bodo zavodi ostali formalni naročniki, odgovorni za zakonitost oddaje naročil. Financiranje zdravil in razmerja z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) se ne spreminjajo, prav tako ne oskrba pacientov. Vlada predlaga razveljavitev 14.a člena Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1), ki je od 28. decembra 2024 omogočal poenostavljeno, pregledno naročanje zdravil pri veletrgovcih brez polnih postopkov po Zakonu o javnem naročanju (ZJN-3). Ta določba je bila uvedena kot trajna rešitev za zagotavljanje nemotene preskrbe v razmerah pogostih pomanjkanj zdravil in majhnosti slovenskega trga, vendar je sprožila postopek ugotavljanja kršitev prava EU (INFR(2025)4011). Evropska komisija je januarja 2026 izdala obrazloženo mnenje, v katerem je ureditev označila za sistemsko izjemo, ki krši temeljna načela Direktive 2014/24/EU o preglednosti, enakopravnosti in konkurenci.
Zgodovina prizadevanj za nižanje stroškov zdravstvene blagajne sega več let nazaj. Javni lekarniški zavodi so kot naročniki po ZJN-3 že dolgo soočeni s specifičnimi izzivi: veleprodajne cene zdravil so strogo regulirane (Zakon o zdravilih in podzakonski akti), postopki javnega naročanja pa pogosto ne prinašajo dodatnih popustov, hkrati pa povečujejo administrativno breme in tveganje za motnje v preskrbi. Lekarniška zbornica Slovenije je večkrat poskušala z uvajanjem skupne nabave (od milijardnega razpisa leta 2019 do ponovnega poskusa v letu 2022), a so naleteli na pravne in praktične ovire. Računsko sodišče je v revizijah opozarjalo na neskladnosti z javnonaročniškimi pravili. Začasne izjeme (npr. ZNUZNNZ za leti 2023–2024) in nato 14.a člen so bili odziv na te težave, a so hkrati odprli vprašanje skladnosti z evropskim pravom. Širša prizadevanja za obvladovanje izdatkov ZZZS za zdravila vključujejo referenčne cene, pogajanja o cenah in pozitivne liste, centralizirana nabava pa je eden od instrumentov za doseganje ekonomije obsega in večje stroškovne učinkovitosti.
Vlada poudarja potencial za večjo učinkovitost, preglednost in strokovno podporo, kar naj bi zmanjšalo administrativne stroške posameznih zavodov in tveganje pravnih sporov. V praksi so centralizirani sistemi v drugih državah pokazali pomembne učinke. Primerjalno gledano ima večina držav EU z bolj centraliziranim sistemom javnega naročanja v zdravstvu vzpostavljene osrednje nabavne organe (central purchasing bodies – CPB). Najbolj zgovoren je danski Amgros, ki v imenu regij centralizirano nabavlja približno 98 % bolnišničnih zdravil prek razpisov in okvirnih sporazumov ter je dosegel znatne prihranke – v nekaterih poročilih do 20 % skupnih stroškov ali blizu milijarde danskih kron letno – hkrati pa izboljšal razpoložljivost in kakovost. Podobni mehanizmi delujejo v Bolgariji, Portugalski, Romuniji in drugih državah (ki se sicer med državami pomembno razlikujejo glede pristojnosti in obsega centralizacije), kjer CPB zagotavljajo konsolidacijo povpraševanja in strokovno vodenje postopkov. Slovenija je bila v tem pogledu deloma izjema, zlasti za javne lekarniške zavode na primarni ravni; nova ureditev jo bo približala evropskim standardom.
Praktični vpliv
Odvetniki in pravni svetovalci javnih lekarniških zavodov, ZZZS ter ministrstev morajo že v drugi polovici leta 2026 aktivno spremljati pripravo novel ZJN-3 in ZLD-1 ter morebitne podzakonske akte, ki bodo določali podrobnosti sodelovanja z novim organom. Do 1. julija 2027 ostaja v veljavi sedanji poenostavljeni režim po 14.a členu ZLD-1, zato ni takojšnjih sprememb v vsakodnevnih naročilih. Po uvedbi sistema bodo javni lekarniški zavodi postopke izvajali prek ali v sodelovanju z Uradom za investicije v zdravstvu; potrebno bo prilagoditi interne akte, usposabljanja in pogodbe o sodelovanju. Ključno tveganje predstavlja morebitna motnja v preskrbi med prehodnim obdobjem, če koordinacija ne bo dovolj učinkovita. Pravno tveganje za neskladnost z EU pravom se zmanjšuje, a bo odvisno od kakovosti izvedbe novih postopkov. Priporočljivo je, da se stranke že zdaj pripravijo na modele okvirnih sporazumov in centraliziranih razpisov.
Viri in reference
- Vlada v vzpostavitev osrednjega nabavnega organa za javno naročanje zdravil, https://www.sta.si/3571774/vlada-v-vzpostavitev-osrednjega-nabavnega-organa-za-javno-narocanje-zdravil
- Odločitev sprejeta: vlada v vzpostavitev organa za javno naročanje zdravil, https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/odlocitev-sprejeta-vlada-v-vzpostavitev-organa-za-javno-narocanje-zdravil-2811880/
- Zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD-1)
- Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene nabave zdravil za leti 2023 in 2024 (ZNUZNNZ)
- https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/inf_26_115
- https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/dnevne-novice/postopek-evropske-komisije-proti-tveganju-korupcije-v-slovenskih-lekarnah-322096
