Vlada RS je predlog zakona potrdila na seji 9. decembra 2025 in ga 12. decembra poslala v Državni zbor po rednem postopku (EPA 2642-IX). Predlagatelj z novim zakonom neposredno naslavlja popoln neuspeh veljavnega zakona iz leta 2008 (ZUDDob). Analiza stanja je namreč pokazala, da je bil stari zakon v praksi mrtva črka na papirju; sheme delitve dobička je uporabilo le 57 slovenskih družb, v njih pa je bilo vključenih zgolj 0,07 % vseh zaposlenih. Glavni razlog za polom starega zakona je bila odsotnost ekonomskega interesa na strani lastnikov kapitala – izplačilo dobička delavcem namreč ni bilo davčno priznan odhodek družbe, temveč se je delilo iz čistega dobička, kar je za podjetja pomenilo dodatno obremenitev brez fiskalne razbremenitve. Poleg tega je bila administrativna potrditev pogodb na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport pretirano birokratska.
Novi ZUDDob-1 ohranja načelo prostovoljnosti, čeprav so sindikati zahtevali kar obvezno delitev. Ključna novost, ki naj bi odpravila pretekle ovire, je davčna obravnava: bodo družbi omogočala uveljavljanje 100-odstotne davčne olajšave. Za delavce predlog predvideva, da so izplačila oproščena plačila prispevkov za socialno varnost, in določa fiksno stopnjo dohodnine: 30 % za denarno shemo in 25 % za delniško/družbeniško shemo. Davek je dokončen in se plača ob izplačilu/prejemu. Predlog omejuje maksimalni znesek delitve, pri čemer se kot zgornja meja omenja 33 % dobička poslovnega leta, vendar ne več kot 20 % letne bruto mase plač.
Kljub optimizmu predlagatelja ostajajo nekatera odprta vprašanja. Delodajalska združenja opozarjajo, da bi morala biti shema še bolj fleksibilna, brez rigidnih pogojev glede vključevanja "vseh" zaposlenih, sindikati pa se bojijo, da bi delodajalci ta institut uporabljali za nadomeščanje rednih plač ali božičnic, ki so polno obremenjene s prispevki, in zaradi tega v javne blagajne vplačali manj. Na GZS so predlog zakona ocenili kot "korak v pravo smer" in pozdravili ohranitev načela prostovoljnosti ter dvig maksimalnega deleža dobička za delitev na 33 %. Kljub temu opozarjajo, da bi morala biti shema bolj življenjska. Kot poudarjajo, zakon vsebuje preveč "izključitvenih pogojev", ki bi lahko podjetja odvrnili od uporabe – denimo zahtevo po rasti povprečne plače, ki mora presegati povprečje zasebnega sektorja, ter obvezno izplačilo v dveh obrokih pri denarni shemi. Uspeh zakona bo v praksi odvisen predvsem od tega, ali bo končna verzija zakona omogočala dovolj enostavno implementacijo brez pretiranega administrativnega poročanja in drugih birokratskih omejitev.
Praktični vpliv
Za pravne in davčne svetovalce je v tej fazi ključno, da stranke (gospodarske družbe) opozorijo na prihajajočo možnost davčne optimizacije v letu 2026. Ker je predlog (EPA 2642-IX) šele v prvi obravnavi, sklepanje pogodb še ni mogoče, vendar je smiselno že sedaj pregledati statute družb in interne akte. Če bo zakon sprejet v predvidenih rokih (začetek leta 2026), bodo morale družbe, ki želijo sistem vpeljati za poslovno leto 2026, pripraviti ustrezne pogodbe o udeležbi pri dobičku in jih ponuditi v podpis zaposlenim. Svetujemo previdnost pri preurejanju obstoječih sistemov nagrajevanja (npr. ukinjanje božičnic na račun nove sheme), saj predlog vsebuje varovalke proti zniževanju osnovnih pravic iz dela.
Viri in reference
- Predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1), EPA 2642-IX
- Sporočilo za javnost po seji vlade z dne 9. 12. 2025
- Stališče GZS o predlogu Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku
