Osrednja sprememba je nova razdelitev dela med sodišči in notarji, ki prinaša razbremenitev sodišč in krajše zapuščinske postopke. Zapuščinski postopek bi se še vedno začel po uradni dolžnosti pred sodiščem, ki bi nato za njegovo vodenje pooblastilo notarja. Tega dediči ne bi izbirali sami: predlog določa krajevna merila ter enakomerno dodeljevanje zadev po abecednem vrstnem redu priimkov notarjev. Namen reforme je razbremenitev sodnikov in sodnega osebja ter hitrejša obravnava zapuščin.
Notar bi moral ugotoviti dediče in obseg zapuščine ter izdati sklep o dedovanju. Postopek bi moral končati v treh mesecih od prejema zadeve; če tega iz upravičenih razlogov ne bi mogel storiti, bi moral razloge pojasniti sodišču. Dedni dogovor, sklenjen pred notarjem, bi imel učinek sodne poravnave. Sodišče bi nadziralo notarjevo delo in mu lahko ob nepravočasnem ali nepravilnem ravnanju zadevo odvzelo.
Pomembna je razmejitev med spornimi dejstvi in pravnimi vprašanji. Če bi bila med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna njihova pravica, bi moral notar zadevo vrniti sodišču. Sporna pravna vprašanja bi lahko reševal sam. Zadevo bi moral vrniti sodišču tudi ob sporu glede zavarovanja ali ločitve zapuščine ter kadar bi ugotovil, da ni dedičev in je treba izvesti oklicni postopek po 142.a členu ZD. Zoper njegov sklep bi bil dovoljen ugovor v 30 dneh od vročitve, ki bi zadržal izvršitev. O njem bi odločalo zapuščinsko sodišče; ob razveljavitvi bi samo odločilo o razveljavljenem delu.
Materialnopravno predlog krepi oporočno svobodo z izključitvijo dosedanjih relativnih nujnih dedičev. Bratje, sestre, dedi in babice ne bi bili več upravičeni do nujnega deleža niti ob trajni nezmožnosti za delo in pomanjkanju sredstev za življenje. Starši bi status nujnih dedičev ohranili, prav tako potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zakonec oziroma z njim izenačeni partner. Predlagana izključitev iz nujnega dedovanja sama po sebi ne pomeni odprave zakonite dedne pravice teh sorodnikov.
Novela bi odpravila tudi sestavljanje sodnih oporok in sprejemanje novih oporok v sodno hrambo. Kot oblika javne oporoke bi ostala na voljo notarska oporoka. Oporoke, ki bi bile ob začetku uporabe novele že shranjene pri sodiščih, bi tam ostale.
Pri zapuščinah brez dedičev bi nepremičnine na območju stavbnih zemljišč praviloma pripadle občini, v kateri ležijo, preostalo premoženje pa državi. Izjema bi bil prenos zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev. Občina za zapustnikove dolgove ne bi odgovarjala. Združenje občin Slovenije v tej rešitvi poudarja lažje pridobivanje zemljišč za stanovanjski in infrastrukturni razvoj.
Prenos postopkov na notarje spremljajo strokovni pomisleki. Odvetnica Petja Plauštajner je v razpravi o reformi opozorila, da hitrejši postopki in razbremenitev sodišč niso samoumevni: sodiščem bi ostali nadzor, pravna sredstva in zahtevnejše zadeve. Izpostavila je tudi stroške ter preprečevanje konfliktov interesov. Predlog del teh pomislekov naslavlja s sodnim nadzorom in 30-dnevnim ugovornim rokom.
Za stranke bo posebej pomembna prihodnja ureditev plačil. Višino notarjeve nagrade in povračila stroškov bi določil minister, ena nagrada pa bi praviloma zajemala vsa dejanja v postopku. Ministrstvo napoveduje stroškovno nevtralnost, vendar jo bo treba presojati skupaj s prihodnjo tarifo in prilagoditvijo sodnih taks.
Praktični vpliv
Predlog za zdaj ne spreminja veljavnih pravil. Predvideva začetek uporabe eno leto po uveljavitvi, že uvedeni sodni postopki pa bi se dokončali po dosedanji ureditvi. Za pravno prakso bodo odločilni končno besedilo, izvedbena pravila dodeljevanja zadev in dejanska stroškovna ureditev.
Viri in reference
- Predlog ZD-E
- Združenje občin Slovenije, 1. oktober 2026 – predlagani prenos stavbnih zemljišč na občine.
- Petja Plauštajner, Ponovi vajo: ali je treba reformirati slovensko dedno pravo?, Odvetnik št. 126/2026.
- Majcen Manca, Ali je treba reformirati slovensko dedno pravo?, Pravna praksa, št. 44, 2019, str. 6-8.
Pogovor z LEXI
