Slovo dr. Mitje Desingerja. Mediji so poročali, da je 23. januarja 2026 v 84. letu starosti preminil upokojeni vrhovni sodnik ter nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča in nekdanji ustavni sodnik dr. Mitja Deisinger. Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar je ob tem zapisala: »V času mojega dela na Vrhovnem sodišču je bil moj nadrejeni, ki sem ga spoštovala kot vrhunskega pravnika in človeka dialoga.« Upokojeni vrhovni sodnik in nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec pa je o dr. Deisingerju zapisal: »V svojem pravniškem in sodniškem etosu je združeval tako eruditsko pravno znanje kot prefinjen pravni občutek, marsikdaj tudi intuicijo. Bil je eden redkih, ki prava ni le znal in razumel, temveč ga je tudi čutil, živel in poosebljal.«
Krepitev sodniškega dialoga. Predsednik Vrhovnega sodišča dr. Damjan Orož je obiskal Ustavno sodišče, kjer ga je sprejel predsednik Ustavnega sodišča dr. Rok Čeferin. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi pogledov o možnostih sodelovanja med institucijama, zlasti pri uresničevanju ustavnih vrednot in načel. Sogovornika sta ugotovila, da na nekaterih področjih sodelovanje med Ustavnim in Vrhovnim sodiščem že poteka. Eden takšnih primerov je sodelovanje v okviru mreže najvišjih sodišč (Superior Courts Network), ki je namenjeno krepitvi dialoga med najvišjimi nacionalnimi sodišči in Evropskim sodiščem za človekove pravice ter lažji izmenjavi informacij in znanja znotraj mreže.
Četrtek, 29. 1.
Predaja iskanega ubežnika. V Slovenijo so predali že dlje časa mednarodno iskanega ubežnika, državljana Kosova in Slovenije, ki je bil na begu od leta 2016, so sporočili z Generalne policijske uprave (GPU). Po neuradnih, a zanesljivih informacijah gre za 36-letnega Izolana Shqiprona Hoxhaja, člana kriminalne združbe Kobra. Okrožno sodišče v Kopru je zoper njega razpisalo tiralico, mednarodno tiralico ter evropski nalog za prijetje in predajo, so pojasnili na GPU in dodali, da je bila iskana oseba prijeta 10. januarja 2026 na Hrvaškem. Hoxhaj se je leta 2016 izmuznil aretaciji v okviru obsežne policijske akcije. Sodišče je sicer sedem od devetih obtoženih sodelovanja v hudodelski združbi, ki se je ukvarjala tako s preprodajo prepovedanih drog kot s prevozi ilegalnih migrantov, obsodilo na daljše zaporne kazni.
Golobova koalicija ne dovoli konservativnih kandidatov za Ustavno sodišče. Predsednica države dr. Nataša Pirc Musar je po dodatnih pogovorih umaknila predlog dr. Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika. To je storila zato, ker sta poslanski skupini Socialni demokrati (SD) in Levica sporočili, da kandidata v državnem zboru ne bosta podprli. Poslanka SD Meira Hot je bila s predsedničinim umikom zadovoljna in je dodala, da so dr. Keršmanca na seji mandatno-volilne komisije državnega zbora sprva podprli, potem pa so v dodatnih pogovorih zaznali, da ima kandidat precej bolj konservativna stališča, kot je bil njihov prvotni vtis. Pirc Musarjeva je navedla: »Odločala sem se odgovorno, na podlagi informacij o podpori v parlamentu. Zato obžalujem takšen odnos do kandidatov.« Nato pa je za ustavno sodnico znova predlagala izredno profesorico na FSD Univerze v Ljubljani dr. Barbaro Kresal, ki se ji je pred tem odrekla.
Pritrditev Titove glave za 11.000 evrov. Občina Velenje je proti Miroslavu Pačniku, ki je decembra 2025 poškodoval spomenik nekdanjemu dosmrtnemu diktatorju Josipu Brozu Titu, vložila kazensko ovadbo in v okviru kazenskega postopka priglasila zahtevek za povračilo škode v višini nekaj več kot 11.200 evrov. Kot so pojasnili na občini, jih čaka še sanacija poškodovane zelenice ob spomeniku, ki je bila uničena zaradi izvajanja monitoringa; ti stroški v priglašenem zahtevku niso zajeti. Pobudnik iniciative Slovenija brez totalitarnih simbolov Franci Kindlhofer je v nedavnem pismu zahteval odstranitev spornega spomenika oziroma da se ga vsaj ogradi, da ne bo viden. V nasprotnem primeru napoveduje odškodninsko tožbo proti Občini Velenje. Pri svoji zahtevi se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča v zadevi U-I-109/10 z dne 26. septembra 2011 glede Titove ceste.
Referendumski spor. Koalicija Proti zastrupitvi bolnikov je na Vrhovno sodišče vložila odgovor na tožbo, ki so jo zoper rezultat referenduma o uveljavitvi Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) vložili zagovorniki tega zakona. V odgovoru se koalicija opredeljuje do domnevnih kršitev, ki naj bi jih v okviru referendumske kampanje zagrešile zdravniške organizacije, Katoliška cerkev in nekateri drugi. Aleš Primc je ocenil, da je tožba neutemeljena, in pojasnil: »Zdravniki in Katoliška cerkev so, ne samo v referendumski kampanji, ampak že skozi daljše časovno obdobje, v skladu s svojim poslanstvom predstavili svoje stališče do uvedbe možnosti zastrupitve bolnikov in invalidov.«
Novo sodno leto na ESČP. Evropsko sodišče za človekove pravice je uradno otvorilo novo sodno leto. Tradicionalni dogodek se je začel s seminarjem na temo medijskega pluralizma in demokratičnega procesa v zahtevnih časih. Slavnostnega dogodka, ki je potekal na sedežu sodišča v Strasbourgu v Franciji, se je v imenu slovenskega Ustavnega sodišča udeležila podpredsednica Ustavnega sodišča dr. Neža Kogovšek Šalamon.
Koalicija že tretjič v istem mandatu spreminja ureditev normirancev. Poslanci koalicije so v zakonodajni postopek vložili predlog (EPA 2759-IX) Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Cilj predloga zakona je zdaj prilagoditev zakonske ureditve, s katero se omilijo pogoji za ponovni vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Premier Golob je namreč ugotovil: »Petletna omejitev za normirance je bila čista napaka, bedarija.« S predlagano ureditvijo se odpravlja omejitev, ki je zlasti posegala v položaj zavezancev s sezonsko pogojenim opravljanjem dejavnosti, hkrati pa se po oceni predlagateljev ohranja ustrezna raven varovalk za preprečevanje zlorab sistema. Poleg tega je cilj predloga zakona tudi znižanje minimalne osnove za izračun prispevkov za socialno varnost samozaposlenih oseb in kmetov, ki ne dosegajo visokih prihodkov.
Vir: Pravna praksa, št. 5, 2026
