Nazadovanje pravne države. Nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije dr. Verica Trstenjak je v javnem pismu ostro opozorila na nazadovanje pravne države v Sloveniji. Poudarja, da država že predolgo deluje brez varuha človekovih pravic in brez guvernerja Banke Slovenije, kar po njenem mnenju kaže na neodgovoren odnos do ključnih institucij. Kritična je do ravnanja predsednice države ter do političnega odnosa do Ustavnega sodišča in Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Po njenem mnenju takšno stanje spodkopava zaupanje v pravo, demokracijo in mednarodni ugled države. Dr. Trstenjakova opozarja, da jo tujci vse pogosteje sprašujejo, kaj se dogaja s slovensko demokracijo. Politike poziva k večji odgovornosti in državotvornosti, spremembo smeri pa vidi predvsem v rokah volivcev in objektivnih medijih.
Ustavno sodišče naklonjeno oblasti. Nekdanji predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič je v pogovoru za Radio Ognjišče zavrnil koncept, po katerem bi moralo biti Ustavno sodišče sestavljeno iz »enih in drugih«. Takšna logika po njegovem mnenju vodi v politično zavezništvo sodnikov s tistimi, ki so jih izvolili. Sodnik, ki čuti, da ga je izvolila »njegova stran«, težko ostane popolnoma neodvisen. Na vprašanje o trenutni sestavi Ustavnega sodišča je bil dr. Petrič neposreden: sodišče je po njegovem mnenju preveč naklonjeno aktualni oblasti in je zato izgubilo del svoje avtoritete. Ne gre za osebno kritiko sodnikov, temveč za sistemski problem. Ustavno sodišče bi moralo biti tista instanca, ki večini jasno reče: »Tu se ustavite – tu je ustava.« V zadnjem času pa je, tudi po njegovem občutku, prevečkrat omahovalo, kar se je odrazilo v zmanjšanem zaupanju javnosti.
Premier je zamešal zadeve. Predsednik vlade dr. Robert Golob je v pogovoru na Radiu Slovenija izjavil, da je na podlagi sodnega zahtevka pridobil dokumente KPK, ki naj bi potrjevali, da v zadevi Karigador ni kršil integritete. Odzvala se je namestnica predsednika KPK Tina Divjak: »Glede na slišano lahko rečem, da je predsednik vlade ali zamešal zadeve ali pa gre za grob napad na KPK ter zavajanje javnosti. Kot smo javnosti že pojasnili, KPK še vedno vodi postopek preiskave v primeru Karigador zaradi nasprotja interesov. O teh očitkih KPK še ni odločila. Smo pa že v oktobru obvestili javnost, da pa smo določene očitke iz več prijav, ki so se nanašali na primer na Splošno bolnišnico Celje, najemanje odvetniških storitev in tako naprej, odstopili drugim nadzornim organom, sami pa smo zaključili obravnavo.«
Imenovanja državnih funkcionarjev. Poslanci državnega zbora so izvolili novo varuhinjo človekovih pravic dr. Simono Drenik Bavdek, novega guvernerja Banke Slovenije dr. Primoža Dolenca ter tri nove ustavne sodnike: Tamaro Kek, mag. Marka Starmana in dr. Barbaro Kresal. Kandidatu za ustavnega sodnika, ki ga je – kljub temu da ga je že potrdila Mandatno-volilna komisija državnega zbora – predsednica države dr. Nataša Pirc Musar umaknila, v državnem zboru niso dovolili spremljanja seje z balkona velike dvorane, ker bi se moral prijaviti dan ali dva prej.
Sreda, 4. 2.
Nekdanji poslanec Socialnih demokratov Prednik ovaden. Celjski kriminalisti so zoper nekdanjega poslanca Socialnih demokratov (SD) Janija Prednika vložili kazensko ovadbo. Septembra 2025 ga je namreč zaradi suma kaznivega dejanja nasilja v družini ovadila njegova nekdanja partnerica. Po neuradnih informacijah Prednika zdaj sumijo kaznivega dejanja grožnje, za katero je zagrožena denarna kazen ali zapor do šestih mesecev. Nekdanja partnerica mu očita fizično in psihično nasilje, vključno z grožnjami s smrtjo.
Sodni svet kritizira postopek izbora treh ustavnih sodnikov. Sodni svet je sporočil, da je z obžalovanjem spremljal dogajanje v zadnjem obdobju v zvezi s postopki imenovanja ustavnih sodnikov. Zaporedno pojavljanje in umikanje kandidatur, vključno s ponavljajočim se predlaganjem istih kandidatov, ter prezrtje drugih prijavljenih kandidatov – med katerimi so tudi vrhovni in drugi sodniki z dolgoletnimi izkušnjami – v javnosti ustvarjajo vtis nepreglednosti in nepredvidljivosti postopka. Takšen način vodenja postopkov ne prispeva h krepitvi zaupanja v institucije pravne države niti k ugledu ustavnega sodstva kot najvišjega varuha ustavnosti in zakonitosti. Ob tem je opozoril, da bi bilo smiselno razmisliti o morebitni spremembi zakonodaje, ki bi sodnemu svetu omogočila, da poda strokovno mnenje o kandidatih za ustavne sodnike.
Predvolilni populizem. Poslanska skupina Levica je v državni zbor vložila predlog (EPA 2773-IX) novele J Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD). S predlogom želijo zagotoviti enako število prostih dni vsako leto. Predlagajo, da bi se prosti dan prenesel na naslednji delovni dan, če praznik pade na soboto ali nedeljo.
Četrtek, 12. 2.
Otvoritev sodnega leta. V ljubljanski sodni palači je potekala tradicionalna prireditev Otvoritev sodnega leta 2026, ki so se je udeležili številni visoki gostje. Predsednik Vrhovnega sodišča dr. Damjan Orož je v slavnostnem nagovoru izpostavil, da je sodstvo letos pred izzivom, kakršnega že dolgo ni bilo – implementacijo nove sodniške zakonodaje. Predsednica Sodnega sveta dr. Urška Kežmah pa je v slavnostnem nagovoru med drugim opozorila na aktualne izzive delovanja sodstva, med katerimi izstopata organizacijska prilagoditev reformi sodniške zakonodaje in pospešena digitalizacija. Po njenem mnenju tehnološki razvoj predstavlja pomembno priložnost za večjo učinkovitost, dostopnost in transparentnost sodnega sistema ob hkratnem ohranjanju temeljnih načel pravne države.
Matevž Krivic opozarja na zavlačevanje tožilstva. Nekdanji ustavni sodnik mag. Matevž Krivic je odločno obsodil, po njegovih besedah, očitno zlorabo specializiranega državnega tožilstva v predvolilne namene. Do tega naj bi prišlo, ko je tožilka po dveh letih zavlačevanja šele tik pred volitvami sprožila kazenski postopek zoper štiri poslance opozicije iz stranke Nova Slovenija – krščanski demokrati (NSi). Očita jim, da so zlorabili svoj položaj, ko so v imenu Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb ugotavljali, ali policija prisluškuje – med drugim tudi članom njihove stranke –, in jim nato sporočili, da jim ne prisluškuje.
Ovadba zoper Hojsa zavržena. Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo proti nekdanjemu notranjemu ministru Alešu Hojsu zaradi suma izdaje tajnih podatkov. Ovadba se je nanašala na očitek, da naj bi prek družine svojega najemnika članom Kavaškega klana razkril datum načrtovanih hišnih preiskav. Hojs sklepa o zavrženju ovadbe še ni prejel, poudarja pa, da ni nobenih dokazov, ker jih ne more biti.
Vir: Pravna praksa, št. 6-7, 2026
