c S

Je obračunavanje članarine članom sindikatov neodtujljiva delavska pravica?

22.05.2026 09:19 Skupina poslancev s prvopodpisano Jelko Godec je 15. maja 2026 v Državni zbor vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (EPA: 74-X). Predlog ukinja dosedanjo obveznost delodajalcev, da od plač zaposlenih brezplačno obračunavajo in odtegujejo sindikalne članarine ter jih nakazujejo sindikatom. Namesto tega naj bi člani sindikatov članarino plačevali neposredno. Sindikalni funkcionarji predlog označujejo za politično maščevanje zaradi uspešnega zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum proti interventnemu zakonu za razvoj Slovenije, medtem ko zagovorniki poudarjajo razbremenitev delodajalcev in ločitev poslovodenja od opravljanja storitev za sindikate. Članstvo v sindikatu je namreč dvostransko razmerje in se delodajalca ne tiče.

Odzivi na predlog so burni. Zagovorniki iz SDS in NSi trdijo, da financiranje sindikalnih dejavnosti ni naloga delodajalca. Z ukinitvijo odtegovanja želijo poenostaviti obračun plač, zmanjšati administrativno breme podjetij in vzpostaviti jasno ločnico med vodenjem podjetja ter sindikalnim financiranjem. Kot primer navajajo prakso v Nemčiji, Avstriji, Franciji in na Hrvaškem, kjer članarino večinoma plačujejo člani neposredno ali le na podlagi posebnih dogovorov.

Sindikalni funkcionarji predlog ostro zavračajo in ga označujejo za odvzem delavskih pravic. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izjavil, da gre za »potezo maščevanja« in poskus utišanja sindikatov, ker so si drznili zbrati podpise proti interventnemu zakonu. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je ocenil, da SDS in NSi pošiljata sporočilo, da hočejo sindikate onemogočiti in uničiti; sprememba bo sicer otežila delovanje, a sindikati se bodo organizacijsko prilagodili.

Poleg sindikatov, ki so edini privilegirani na način, da jim drugi pobirajo članarino, v Sloveniji deluje še več kot 20.000 drugih društev, ki sama skrbijo za pobiranje članarine, čeprav so bistveno manj premožna in slabše kadrovsko opremljena od sindikatov. Po podatkih, ki jih je zbral Siol, je namreč lani 2.669 delujočih sindikatov zbralo skupaj 49 milijonov prihodkov (članarine, dividende, obresti, najemnine).

Javno citirana neuradna ocena skupnega premoženja slovenskih sindikatov znaša približno 83 milijonov evrov (ta ocena izhaja iz zbranih bilančnih podatkov). Premoženje obsega nepremičnine (poslovni prostori, počitniške zmogljivosti), depoziti pri bankah (npr. NLB, Delavska hranilnica), kapitalske naložbe, vrednostni papirji in deleži v podjetjih (npr. SVIZ je delničar Krke in ima pomemben delež v Delavski hranilnici). Zaradi odsotnosti enotnega registra premoženja gre za zadnjo medijsko oceno iz leta 2016, upoštevati pa je treba, da se je vrednost nepremičnin in kapitalskih naložb do leta 2026 sorazmerno z gibanjem na trgih izdatno povišala.

Viri in reference

- Predlog Zakona o spremembi Zakona o delovnih razmerjih (EPA: 74-X), vložen v Državni zbor Republike Slovenije dne 15. 5. 2026

- Razkrivamo podatke o prihodkih sindikatov: na vrhu Sviz, https://siol.net/novice/posel-danes/razkrivamo-podatke-o-prihodkih-sindikatov-na-vrhu-sviz-689943

- Sindikati predlog SDS in NSi vidijo kot maščevanje za zbiranje podpisov, https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-in-nsi-za-ukinitev-odtegovanja-sindikalne-clanarine-od-place.html

- To so najbogatejši sindikati, https://www.finance.si/finance/to-so-najbogatejsi-sindikati/a/8847171

- Kateri sindikati so 'najbogatejši' in kako so poslovali lani?, https://si.bloombergadria.com/posel/poslovanje/34084/najbogatejsi-sindikati-in-njihovo-poslovanje/news

LEXI Pogovor z LEXI