Kot so danes povzeli v združenju, Evropska centralna banka (ECB) poudarja, da tudi zadnji predlog zakona ne določa meril, po katerih bi bili kreditojemalci upravičeni do udeležbe pri konverziji.
Izhajajoč iz retroaktivne veljavnosti predloga zakona dvomi, da bi tak zakon lahko zagotavljal varstvo potrošnikov pri finančnih storitvah.
Glede na spremembo v predlogu zakona, ki tokrat jasneje določa konverzijo prenesenih kreditov, ECB pojasnjuje, da odločno zagovarja prenos slabih kreditov in akcijski načrt držav EU za reševanje problema slabih kreditov v Evropi. Predlog zakona naj bi tak akcijski načrt ogrožal, saj vnaša negotovost glede prenosa kreditov. Prav tako posega v poslovne sporazume med bankami in prevzemniki kreditov ter naj bi negativno vplival na finančno stabilnost in ponudbo kreditov v prihodnosti.
ECB poudarja, da je sposobnost bank za uspešno upravljanje kreditnega tveganja odvisna od zanesljivega, predvidljivega in stabilnega pravnega okvira. V tem okviru so ustrezno uravnoteženi interesi upnikov in dolžnikov. Ta pravni okvir pa naj bi predlog zakona spodkopaval. V tej zvezi ECB opozarja na vpliv predloga zakona na pravno varnost in nastanek moralnega tveganja v razmerju med upniki in dolžniki.
Banka Slovenije medtem v mnenju primarno izpostavlja, da ne glede na to, da se je zakonodaja glede kreditov v švicarskih frankih spreminjala, kreditov v švicarskih frankih nikoli ni prepovedovala in jih ne prepoveduje niti danes. Odločitev o kreditu je osebna odločitev posameznika, izpostavlja. Ta se mora zavedati posledic pogodb, ki jih sklene, predlog zakona pa da posega v avtonomijo pogodbenih strank.
"O morebitni (ne)poštenosti pogodbenega pogoja pri posameznem kreditu v švicarskih frankih mora odločati sodišče glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Primeri so si med seboj različni, kar navsezadnje potrjujejo tudi odločitve sodišč," so stališče banke povzeli v združenju.
Tudi po mnenju Banke Slovenije je predlog zakona diskriminatoren do kreditojemalcev kreditov v evrih in tolarjih ter depozitarjev v švicarskih frankih.
Glede možnosti izpodbijanja konverzije pa je Banka Slovenija mnenja, da bi bili vsi pogoji, kot jih določa predlog zakona, v enem konkretnem primeru težko izpolnjeni. Primerjave z drugimi državami, ki jih navaja predlog zakona, pa naj ne bi upoštevale "bistvene razlike, ki je ni mogoče spregledati ali zanemariti, to je, da nobena od držav, ko je obravnavala sprejem morebitnega zakona o konverziji kreditov v švicarskih frankih, ni bila v evro območju in njena nacionalna valuta ni bila evro".
Združenje bank Slovenije se glede na kritike ECB, Banke Slovenije in slovenske vlade strinja, da predlog zakona, ki ga je vložil državni svet, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
