Vlada ga je razrešila na predlog takratnega ministra za delo Ivana Svetlika oziroma na priporočilo komisije za preprečevanje korupcije. Med številnimi domnevnimi nepravilnostmi, ki jih je zaznala komisija, je najbolj odmevala ugotovitev, da je Brezovar v službenem času opravljal predavateljsko delo, ki mu je samo leta 2010 prineslo najmanj 20.000 evrov.
Očitke je nekdanji glavni inšpektor za delo zavrnil, z ministrom pa se je dogovoril za umik s položaja; pozneje je v tožbi trdil, da se je strinjal z odstopom zaradi ravnanja protikorupcijske komisije, ki da je zoper njega sprožila medijski pogrom.
Sodišče je ugotovilo, da država ni odškodninsko odgovorna, saj njegove človekove pravice s priporočilom KPK niso bile kršene. Ključna ugotovitev je, da se vse, kar je komisija zapisala v spornem besedilu, nanaša na Brezovarjevo opravljanje javne funkcije, v zapisu pa ni vrednostnih sodb, temveč le povzetek ugotovljenega stanja s predlogom ukrepov.
Poleg tega Brezovar ni dokazal, da bi mu zaradi ravnanja države nastala premoženjska ali nepremoženjska škoda, kar je bil dodaten razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. Brezovar je domnevne premoženjskopravne posledice oziroma izgubo višjih dohodkov vezal ravno na prenehanje svoje funkcije, čeprav je s položaja glavnega republiškega inšpektorja, kot poudarja sodišče, odstopil sam, še piše Delo.
