O D L O K
Razglasi se ustava Socialistične republike Slovenije, ki jo je sprejela Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije na seji Republiškega zbora dne 9. aprila 1963 in na seji Zbora proizvajalcev dne 9. aprila 1963 in ki se glasi:
Izhajajoč iz tega
- da je slovenski narod pod vodstvom delavskega razreda in s Komunistično partijo na čelu, združen v vseljudsko organizacijo Osvobodilne fronte, v svojem osvobodilnem boju neločljivo povezan z narodi Jugoslavije in progresivnimi silami v svetu, zmagal nad silami fašistične agresije in notranje reakcije, zrušil red, ki je temeljil na gospodarskem izkoriščanju, političnem zatiranju in nacionalni neenakopravnosti, izbojeval socialistično revolucijo in začel graditi nove, socialistične odnose med ljudmi;
- da je v svojem osvobodilnem boju in socialistični revoluciji, uresničujoč zgodovinske težnje svojih najprogresivnejših sil, na podlagi pravice vsakega naroda do samoodločbe, vključno pravice do odcepitve, prvič v zgodovini po tisoč letih hlapčevanja, utemeljil svojo lastno državo-ljudsko republiko Slovenijo v okviru federativne državne skupnosti svobodnih in enakopravnih narodov Jugoslavije;
- da je boj, ki so ga narodi Jugoslavije z ramo ob rami bili in ga bijejo za svojo in vseh narodov svobodo in enakopravnost, za mir, družbeni napredek in socializem, pomenil in pomeni hkrati razvijanje in utrjevanje pogojev, neogibnih za svobodno ustvarjalno dejavnost delovnega človeka;
- da slovensko delovno ljudstvo, ki se skupaj z vsemi delovnimi ljudmi Jugoslavije bori za neposredne socialistične cilje, v naporu vseh svojih ustvarjalnih sil nenehno in vsestransko dviga raven svoje materialne in duhovne kulture, premagujoč s tem zgodovinsko nastale razlike med delavci umskega in ročnega dela; da vsestransko razvija socialistični demokratizem, v čedalje večji meri omejuje področje sile in vladanja nad človekom, uveljavljajoč vso večjo moč osvobojenega dela nad stvarmi; da upostavlja med ljudmi odnose, ki temeljijo na zavesti o njihovih skupnih interesih, na njihovi svobodni dejavnosti in na spoštovanju človeškega dostojanstva;
- da so se z razvojem materialne podlage in socialističnih družbenih odnosov izvršile družbene in politične izpremembe, ki so prerasle obstoječo ustavno ureditev;
- da socialistični družbeno-politični in ekonomski sistem, ki temelji na svobodnem delu človeka z družbenimi produkcijskimi sredstvi in pa na družbenem samoupravljanju v delovnih organizacijah in v teritorialnih družbeno-političnih skupnostih, sloni na enotnih načelih, ki so jih narodi in delovni ljudje Jugoslavije zgradili v skupnem življenju in naporih ter jih proklamirali v ustavi Socialistične federativne republike Jugoslavije;
- da so narodi Jugoslavije, ostvarjajoč svoje suverene pravice v svojih socialističnih republikah, v skupnem interesu zaupali federaciji opravljanje tistih družbenih zadev, ki jih določa ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije kot pravico in dolžnost federacije.
Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije kot najvišje predstavniško telo delovnega ljudstva Slovenije in slovenskega naroda
s p r e j e m a
U S T A V O
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
V okviru enotne ustavnosti jugoslovanske družbene skupnosti ta ustava vsklajuje in utrjuje dosežene uspehe in zagotavlja nadaljnji napredek socialističnih in demokratičnih odnosov med ljudmi kot svobodnimi in enakopravnimi proizvajalci in ustvarjalci, omogoča vsestranski nacionalni razvoj slovenskega naroda kakor tudi njegovo svobodno in enakopravno sodelovanje v federaciji narodov in narodnosti Jugoslavije in z vsemi narodi in progresivnimi silami na svetu.
Vse politične oblike upravljanja družbenih zadev, vključno tudi državno oblast, ustvarjata delavski razred in vse delovno ljudstvo zase, da bi organizirala družbo kot svobodno skupnost proizvajalcev, kar ima svojo najtrdnejšo podlago in jamstvo:
- v družbeni lastnini produkcijskih sredstev, ki onemogoča, da bi se povrnil kakršen koli sistem eksploatacije človeka po človeku, odpravlja odtujitev sredstev in pogojev človekovega dela in ustvarja trdne temelje za enakopravnost delovnih ljudi pri delu in pri odločanju o delitvi proizvoda; v enotnem gospodarskem sistemu produkcije in delitve, ki delovnim ljudem v delovnih organizacijah in družbeno-političnih skupnostih omogoča, da samostojno planirajo in razvijajo materialne temelje svoje dejavnosti, smotrno vključujoč svoje posamične in skupne interese;
- v osvoboditvi dela, ki jo zagotavljajo odprava mezdnih odnosov in samoupravljanje delovnega človeka, vsestransko in družbeno usmerjevani razvoj produktivnih sil, skrajševanje družbeno potrebnega delovnega časa, razvoj tehnike, znanosti in drugih področij kulture, in pa nenehno večanje izobrazbe za vse; v pravici do dela in v svobodi dela, ki delovnemu človeku omogočata, da se pod enakimi pogoji in v združenem delu poslužuje produkcijskih sredstev, ki so v družbeni lastnini, in pa v njegovi dolžnosti, da z ustvarjanjem novih produkcijskih sredstev nenehno utrjuje in razvija materialne temelje socializma, uživajoč plodove svojega dela in splošnega družbenega napredka po socialističnem načelu "vsak po svojih sposobnostih - vsakemu po njegovem delu";
- v pravici delovnega človeka, da neposredno ali po izbranih delegatih v delovni organizaciji, v občini kot osnovni celici družbenoekonomskega, političnega in kulturnega življenja v vseh drugih družbeno-političnih skupnostih, v okviru enotnega družbeno-političnega sistema, enakopravno in odgovorno odloča o uporabi družbenega proizvoda, ki mu pripada po načelu delitve po delu, kakor tudi o vseh drugih vprašanjih splošnega družbenega pomena;
- v demokratičnih političnih odnosih, ki človeku omogočajo, da kot delavec in občan neposredno upravlja družbene zadeve, prosto voli svoje predstavnike v predstavniške organe družbeno- političnih skupnosti, da v teh organih in v družbeno-političnih organizacijah prosto in enakopravno odloča o skupnih zadevah, daje pobude in ocenjuje delo organov, ustanov in njihovih funkcionarjev, da z odgovornostjo človeka in občana socialistične skupnosti prosto izpoveduje svoje mnenje, boreč se proti vsemu, kar pači družbene odnose bodisi v obliki birokratske samovolje in privilegijev, ali v obliki privatno-lastniške sebičnosti, anarhičnega individualizma in partikularizma;
- v organih za sodno kontrolo ustavnosti in zakonitosti dela vseh in vsakogar ter v družbeni kontroli nad izvrševanjem pravic in dolžnosti organov in organizacij, ki opravljajo družbene zadeve na vseh področjih družbenih odnosov;
- v solidarnosti in sodelovanju delovnih ljudi in delovnih organizacij, ki se razodevata predvsem v izpolnjevanju dolžnosti vsakogar nasproti vsem in vseh nasproti vsakomur, in pa v njihovem skupnem naporu, v katerem naj razvijajo produktivnost družbenega dela in druge dejavnosti v prid človeku in njegovi družbeni skupnosti; v vzpostavljanju in razvijanju enakopravnih in demokratičnih odnosov med občani, ki z izpolnjevanjem svojih medsebojnih obveznosti ter z materialnim in družbenim razvojem socialistične skupnosti nenehno širijo svoje človeške in občanske svoboščine in pravice;
- v Socialistični zvezi delovnega ljudstva kot prostovoljni demokratični zvezi občanov, ki politično povezuje dejanske družbene nosilce socialistične demokracije v Sloveniji in Jugoslaviji in ki jim omogoča družbeno dejavnost na najširši socialistično demokratični podlagi, uveljavljajoč se s tem kot najvažnejše oporišče družbeno-politične dejavnosti in kot oblika družbenega samoupravljanja delovnih ljudi;
- v Zvezi komunistov, pobudniku in organizatorju narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, ki s svojim idejnim in političnim delom usmerja in krepi socialistično družbeno zavest in solidarnost de lovnih ljudi ter bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije v boju za obrambo, utrjevanje in nadaljnje razvijanje pridobitev socialistične revolucije, za nove, zmerom bolj napredne, zmerom bolj svobodne človeške odnose;
- v bratstvu in enotnosti med narodi Jugoslavije, v odnosu svobode in enakopravnosti in vzajemne po moči pri gospodarskem razvoju, kar slovenskemu na rodu zagotavlja polno uveljavljanje njegove nacionalne individualnosti v smislu vsestranskega razmaha njegovih tvornih sil, tako v njegov prid kakor tudi v prid nadaljnjemu vse skladnejšemu razvijanju in utrjevanju dejanske svobode in enakosti vseh narodov in narodnosti v socialistični federaciji Jugoslaviji;
- v sodelovanju med narodi, ki temelji na pri znanju in spoštovanju narodne suverenosti, svobode in enakopravnosti narodov in držav na vseh področjih človeškega sožitja, na dejavnem internacionalizmu, služečem krepitvi miru, utrjevanju spoštovanja in prijateljstva med narodi, njihovemu nenehnemu zbliževanju, premagovanju razlik med razvitimi in nerazvitimi deželami, svobodni razmenjavi njihovih materialnih in duhovnih dobrin, uresničevanju njihovih skupnih interesov, zlasti pa ostvarjevanju socializma in na sploh družbenega napredka.
Na tej podlagi in s temi jamstvi se ustvarjajo in množijo realne možnosti za nadaljnji razvoj socialistične družbe, za njen nenehni napredek, ki bo odpravil zaostalost in vse preostale vire ekonomske, politične in kulturne neenakosti med ljudmi in narodi. Tak razvoj socialistične družbe bo omogočil postopno uresničevanje najvišjih ciljev sodobnega humanizma, komunističnih družbenih odnosov in izoblikovanje svobodne skupnosti proizvajalcev, v kateri bo na podlagi visoke produktivnosti dela in ob obilju proizvodov zagotovljena vsestranska sprostitev človeka, kot svobodne ustvarjalne osebnosti ter bo v njej uresničeno načelo komunizma: "Vsak po svojih sposobnostih, vsakemu po njegovih potrebah".
Izražajoč temeljna načela socialistične družbe in njenega napredka je ta uvodni del ustave tudi podlaga, za tolmačenje ustave in zakonov, kakor tudi za de javnost vseh in vsakogar.
Socialistična republika Slovenije je državna socialistična demokratična skupnost ljudstva Slovenije, ki temelji na oblasti delovnega ljudstva in na samoupravljanju.
Socialistična republika Slovenije je v sestavu Socialistične federativne republike Jugoslavije.
