Glavni cilj novele A > Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2) je izvajanje dveh evropskih uredb, s katerima se med drugim za nacionalni organ za nadzor nad kršitvami imenuje Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence.
Evropski uredbi, ki se z novelo prenašata v slovenski pravni red, sta Uredba 2019/1150 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev in Uredba 2022/1925 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju, nadzor nad izvajanjem obeh oziroma nad kršitvami pa bo prevzela Agencija za varstvo konkurence (dopolnjen 2. člen ZPOmK-2). Skladno s tem se dopolnjuje 1. člen zakona, ki določa vsebino zakona, in sicer zakon po novem določa še pristojni organ, administrativne prestopke in sankcije za izvajanje pravil Evropske unije, ki urejajo spodbujanje pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev, in pristojni organ za izvajanje pravil Evropske unije, ki urejajo tekmovalne in pravične trge v digitalnem sektorju, ter določa posamezna pravila glede povrnitve škode zaradi kršitev konkurenčnega prava.
Z novelo je predvideno, da lahko agencija zahteva tudi podatke, ki so določeni kot zaupni ali tajni (sprememba 38. člena). Velja opozoriti, da so podatki, ki jih bo agencija na tak način pridobila, še naprej varovani kot zaupni in vanje tretje osebe, ki jim zakon ne daje podlage za vpogled v te podatke, ne morejo vpogledati. V povezavi s tem je spremenjen tudi 42. člen zakona, ki se glede razkritja zaupnih podatkov s strani agencije sklicuje na šesti odstavek 117. člena ZPOmK-2.
Z dopolnitvijo se širi omejitev uporabe podatkov tudi na vloge za poravnave (dopolnjen 43. člen), s čimer se poudarja pomen varovanja vlog za poravnavo, kar je v korist strank postopka in tudi agencije, saj se tako podjetja spodbujajo, da izkoristijo možnost vložitve vloge za poravnavo, s čimer se lahko postopek ugotavljanja kršitve po ZPOmK-2 konča hitreje.
Z novelo se tudi uresničujejo pravice tretjih oseb, da se vključijo v postopek. Agencija bo na svoji spletni strani objavila podatke o priglašeni koncentraciji s podatki, določenimi v dopolnjenem 69. členu, tretje osebe, ki imajo pravni interes in bi lahko podale morebitne pomembne informacije v povezavi z zadevno koncentracijo, pa se lahko tako vključijo v postopek.
Novi drugi odstavek 75. člena časovno omejuje predlaganje korektivnih ukrepov, in sicer jih lahko priglasitelj predlaga najpozneje v 45 delovnih dneh od izdaje sklepa iz četrtega odstavka 70. člena ZPOmK-2. Agencija korektivne ukrepe, vložene po poteku tega roka, obravnava le, če lahko na podlagi razpoložljivih podatkov jasno sklepa, da bodo takšni korektivni ukrepi v celoti in nedvoumno odpravili ugotovljene pomisleke glede konkurence. Agencija bo tudi lahko na podlagi bistveno spremenjenih okoliščin, na katerih je temeljila odločba, to spremenila (novi osmi odstavek 75. člena).
V popolnoma novem 3.a poglavju bo urejen postopek pri izvajanju nadzora nad Uredbo 2019/1150/EU, pri tem pa se bodo smiselno uporabljale določbe, ki veljajo v postopku pri omejevalnih ravnanjih.
V novem četrtem odstavku 85. člena je predvideno, da lahko agencija ponudniku spletnih posredniških storitev izreče administrativno sankcijo v obliki enkratnega denarnega zneska v višini največ dveh odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu, če ta naklepno ali iz malomarnosti stori katero izmed dejanj, ki so našteta v tem odstavku. Pri tem več ne definira, kaj sta naklep in malomarnost, saj sta v pravu EU obravnavana avtonomno. Zakon hkrati določa, da se administrativne sankcije iz prvega in drugega odstavka 85. člena ne smejo izreči, če je od storitve administrativnega prestopka poteklo več kot pet let, v primerih iz tretjega, četrtega in petega odstavka 85. člena pa administrativne sankcije ni dopustno izreči, če so od storitve administrativnega prestopka pretekla več kot tri leta.
Spremenjeni 93. člen omogoča, da podjetje pri agenciji odda prošnjo za skrajšano prijavo, če je pri Evropski komisiji vložilo prošnjo za zaznambo vrstnega reda ali celovito izjavo za prizanesljivost ali odpustitev ali znižanje sankcije v zvezi z istim domnevnim kartelom, če taka skrajšana prijava zajema tri države članice. Z novim šestim odstavkom se rešuje pravna praznina, saj se določa, da lahko podjetje vloži tudi hipotetično izjavo, če želi pri agenciji preveriti, ali dokazi, s katerimi razpolaga, izpolnjujejo pogoje za odpustitev ali znižanje administrativne sankcije, ne da bi razkrilo svojo identiteto ali kršitev. Novi sedmi odstavek ureja okoliščine, če se izkaže, da je drugo podjetje že izpolnilo pogoje za odpustitev administrativne sankcije ali da podjetje ne izpolnjuje pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Z novim tretjim odstavkom 138. člena zakona pa se odgovornim osebam, ki so vložile izjavo za znižanje globe v okviru programa prizanesljivosti, to upošteva kot olajševalna okoliščina pri odmeri globe. Če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon, se lahko sankcija odmeri pod mejo, ki je predpisana.
Novela bo začela veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.