Prva novela Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB) od leta 2000, ko je bil zakon sprejet, usklajuje besedilo zakona z odločbo Ustavnega sodišča U-I-418/20, s katero so bili 5., 6., 8., 12., 22., 23. in 24. člen zakona ugotovljeni kot neskladni z Ustavo. Sodišče je poudarilo, da so z vidika dostopnosti postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo ženske v istospolnih zvezah ter samske ženske v bistvenem v enakem položaju z ženskami v raznospolnih zvezah.
Novela, o kateri mnenja so bila mešana, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča spreminja dikcijo, da zakon ureja »zdravstvene ukrepe, s katerimi se ženski in moškemu pomaga pri spočetju otroka«, z dikcijo, da so do teh ukrepov upravičeni »upravičenci«. Le-ti so nato opredeljeni v spremenjenem 5. členu zakona, in sicer so to:
- ženska in moški, ki živita v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti in ki glede na izkušnje medicinske znanosti ne moreta pričakovati, da bi dosegla zanositev s spolnim odnosom, in jima ni mogoče pomagati z drugimi postopki zdravljenja neplodnosti,
- ženska in moški, ki živita v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti v primerih, kadar se s temi postopki lahko prepreči, da se na otroka prenese huda dedna bolezen;
- istospolni ženski par v medsebojni zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti,
- samska ženska.
Enako kot do zdaj velja, da mora zveza med prej navedenimi partnerji obstajati v času vnosa spolnih celic ali zgodnjih zarodkov, da morajo upravičenci v času postopkov oploditve biti polnoletni, razsodni in v primerni starosti ter psihosocialnem stanju za opravljanje starševskih dolžnosti. Še vedno je prepovedano t. i. nadomestno materinstvo (7. člen).
Zdravljenje skladno z novelo poleg zdravil in kirurškega posega zajema tudi darovanje spolnih celic (dopolnjen prvi odstavek 3. člena) ter tudi odvzem in shranjevanje moških in ženskih spolnih celic tistih posameznikov, za katere obstaja nevarnost, da bo postal neploden oziroma neplodna. Novela omogoča uporabo darovanih spolnih celic, če lastne niso uporabne ali v določenih drugih primerih (zdravstvene težave ali posebne življenjske okoliščine).
Enako kot do zdaj se lahko postopek zdravljenja opravi samo na podlagi skupne pisne privolitve upravičencev oziroma upravičenke, pri čemer jih mora zdravnik poučiti o samem postopku, možnosti za uspeh, morebitnih posledicah itd. (22. člen). Smiselno enako velja tudi, da mora upravičenca pred postopkom oploditve z darovanimi spolnimi celicami zdravnik, ki je odgovoren za izvedbo postopka, poučiti o poteku postopka, pravnik pa jih mora poučiti o pravnih posledicah postopka (24. člen).
Novela strožje določa, da se lahko spolne celice enega darovalca ali ene darovalke uporabljajo za postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, dokler ne pride do rojstev dveh otrok v največ dveh različnih družinah ali pri največ dveh različnih ženskah (29. člen).
S spremembo 10. člena zakona bodo darovalci oziroma darovalke spolnih celic poleg stroškov, ki jih imajo zaradi prihoda v zdravstveni center, bivanja, pregledov, odvzema spolnih celic ter vrnitve domov, po novem upravičeni tudi do povračila stroškov zaradi izgubljenega zaslužka za čas izvajanja oploditve z biomedicinsko pomočjo.
Spreminjajo se še pogoji za hrambo in prenos celic oziroma zarodkov med centri: spremenjeni 35. člen določa, da se semenske celice, neoplojene jajčne celice in neuporabljeni zgodnji zarodki hranijo toliko časa, kolikor želijo upravičenci, vendar ne več kot deset let. Omogočeno je podaljšanje hrambe z dovoljenjem Državne komisije za OBMP do primerne starosti za starševstvo ob utemeljenih razlogih (prej: do pet let).
Shranjene semenske celice, neoplojene jajčne celice in zgodnje zarodke sme upravljati samo center za OBMP. Za prenos med centri OBMP je treba pridobiti soglasje Državne komisije za OBMP, zakon pa določa tudi postopek za prenos (novi 36. člen zakona).
Popravka so bile deležne tudi kazenske določbe zakona, saj so bili tolarji preračunani v evre.
Novela bo začela veljati 30. dan po objavi v Uradnem listu.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
