Ureditev invazivnih tujerodnih vrst
Osrednji razlog za sprejem novele predstavlja implementacija Uredbe (EU) št. 1143/2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Zakonodajalec v novi peti odstavek 1. člena izrecno vnaša sklicevanje na evropski pravni akt in s tem vzpostavlja pravno podlago za celoten sistem ukrepanja.
Zakon v 11. členu opredeljuje pojem invazivne vrste s sklicevanjem na unijsko terminologijo iz Uredbe 1143/2014/EU in razlikuje med tremi kategorijami: vrstami, ki zadevajo Unijo, vrstami, ki zadevajo državo članico, ter vrstami, določenimi v okviru izrednih ukrepov. Novi 24.a člen nalaga imetnikom zemljišč, osebkov rastlin in živali, prevoznih sredstev ter drugih predmetov obveznost pregledovanja z namenom ugotavljanja pojava in širjenja invazivnih vrst. Imetniki morajo dopustiti izvedbo ukrepov ter ravnati tako, da preprečujejo vnos in širjenje.
Dovoljenski režim za ravnanje z invazivnimi vrstami ureja novi 24.č člen, ki določa pogoje za izdajo dovoljenja za raziskave, ohranjanje ex situ, znanstveno proizvodnjo in uporabo v zdravstvene namene. Ministrstvo izdaja dovoljenja na zahtevo stranke ob izpolnjevanju pogojev iz 8. člena Uredbe 1143/2014/EU ter dokazilo o izdaji dovoljenja kot potrdilo, ki mora spremljati osebke ob vsakem premiku. Dovoljenje za opravljanje drugih dejavnosti ureja 24.d člen.
Izjeme od splošnega varstvenega režima za zavarovane vrsteNovi 14.a člen vzpostavlja normativni okvir za dopustne posege v zavarovane prosto živeče živalske in rastlinske vrste. Poseg je dovoljen ob kumulativnem izpolnjevanju treh pogojev: odsotnost druge zadovoljive možnosti, neškodovanje ohranitvi ugodnega stanja populacije ter obstoj zakonsko določenega razloga. Med razlogi zakon navaja zagotavljanje koristi varstva vrst, preprečitev resne škode, zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi, doseljevanje ali ponovno naseljevanje, raziskovanje in izobraževanje ter selektivni odvzem.
Ministrstvo odredi poseg z odločbo po uradni dolžnosti, za raziskovanje in izobraževanje pa se odločba lahko izda tudi na zahtevo stranke za obdobje do pet let. Kadar je potrebna usmrtitev z uporabo strelnega orožja, se ta izvede v skladu s pravili za opravljanje lova. Zakon dovoljuje tudi poseg in nošenje orožja na nelovni površini, pri čemer mora izvajalec zavarovati območje in predhodno obvestiti krajevno pristojno policijsko enoto.
Odločba se izdaja na podlagi strokovnega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, za velike zveri pa Zavoda za gozdove Slovenije ob predhodnem posvetovanju z organizacijo za ohranjanje narave. Izjema velja za usmrtitev živali s takšno poškodbo, zaradi katere ni sposobna preživeti v naravnem okolju, kjer odločba ni potrebna. V primeru nujnega ukrepa v javnem interesu se odločba lahko izda ustno, brez fizične prisotnosti uradne osebe na terenu, z uporabo naprave za prenos slike in zvoka.
Plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednotSpremenjeni 149. člen vzpostavlja celovit sistem plačil za ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednot. Zakonodajalec kot izhodiščno pravilo določa brezplačnost, a dopušča zaračunavanje plačila v treh primerih: kadar se izvajajo ureditve, brez katerih ogledovanje ni mogoče ali varno; kadar se zaradi množičnega obiska izvajajo ukrepi za usmerjanje in uravnavanje števila obiskovalcev; ter kadar se zaradi preobremenjenosti z motornim prometom izvajajo ukrepi za urejanje mirujočega prometa.
Plačilo se lahko zaračuna v obliki plačila za obisk na obiskovalca ali motorno vozilo oziroma v obliki plačila za parkiranje motornega vozila na površini, opredeljeni z občinskim izvedbenim prostorskim aktom. Višina plačila se določi kot seštevek nadomestila upravičenih stroškov ter plačila za naravo in lokalno okolje. Slednje znaša največ toliko kot nadomestilo upravičenih stroškov in je obratno sorazmerno z višino zagotovljenih javnih sredstev za varstvo naravnih vrednot.
Zakon v sedmem odstavku 149. člena zagotavlja brezplačni obisk vsako prvo nedeljo v mesecu. Pogojevanje ogledovanja z vodenjem ni dovoljeno, razen če je vodenje kot ukrep varstva določeno s predpisom ministra. Odločitev o zaračunavanju sprejme s sklepom minister za naravne vrednote državnega pomena oziroma župan za vrednote lokalnega pomena. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije oziroma na način, določen za objavo občinskih predpisov.
Upravičenci za zaračunavanje plačila so upravljavci zavarovanih območij ter izvajalci pogodbenega varstva ali skrbniki, če gre za javne zavode s sklenjeno pogodbo z upravljavcem. Sredstva se delijo v razmerju 75 odstotkov za upravljavca zavarovanega območja in 25 odstotkov za lokalno skupnost, pri čemer se delež lokalni skupnosti dodeli na podlagi sporazuma z upravljavcem.
Predkupna pravica na območjih Natura 2000Novi 84.a člen vzpostavlja predkupno pravico na kmetijskih in gozdnih zemljiščih na območjih Natura 2000 zunaj zavarovanih območij, kjer je potrebno izvajanje aktivnih ukrepov obnove ali ki predstavljajo dele območij z največjimi omejitvami rabe. Za kmetijska zemljišča predkupno pravico uveljavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, za gozdna pa družba Slovenski državni gozdovi d. o. o.
Zakon določa prednostni vrstni red predkupnih upravičencev, ki odstopa od splošne ureditve zakonov o prometu s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči. Sredstva za nakup se zagotavljajo v finančnem načrtu ministrstva. Po pridobitvi lastninske pravice lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ta zemljišča odda v odplačni zakup, pri čemer mora pred sklenitvijo pogodbe pridobiti mnenje ministrstva glede zakupnih pogojev in v pogodbi določiti obveznosti glede izvajanja aktivnih ukrepov obnove. Območja predkupne pravice Natura 2000 določi vlada z odlokom, ki ga mora izdati v šestih mesecih po uveljavitvi zakona.
Vožnja v naravnem okolju in javne prireditveNovela celovito preureja režim vožnje v naravnem okolju. Spremenjeni 28.c člen dopušča organiziranje javnih prireditev vožnje z vozili na motorni pogon zunaj zavarovanih območij, območij Natura 2000, območij naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij, ob pogoju pridobitve dovoljenja. Vlogi za dovoljenje je treba priložiti mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, ter v primeru vožnje v gozdu mnenje Zavoda za gozdove Slovenije.
Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, izda pozitivno mnenje ob izpolnjevanju šestih pogojev: dostopnost kraja po javnih cestah, omejitev na dve prireditvi letno na istem kraju, organizacija v času z najmanjšimi škodljivimi vplivi, nebistveni vplivi na habitate ogroženih vrst, organizacija zunaj habitatnih tipov barij in močvirij ter trajanje do tri dni.
Spremenjeni 28.d člen širi opredelitev poti v naravnem okolju na poti, utrjene z namenom hoje ali vožnje za potrebe kmetijstva, gozdarstva, turizma, planinstva in kolesarstva. Za organiziranje javnih prireditev voženj s kolesi se uporabljajo določbe o javnih prireditvah vožnje z vozili na motorni pogon.
Interventno ukrepanje pri velikih zverehNovi 136.a člen vzpostavlja sistem interventnega ukrepanja v primerih neposrednega ogrožanja, ki ga povzročajo velike zveri. Upravljavci lovišč izvajajo interventne ukrepe po prejemu obvestila centra za obveščanje, policije ali druge osebe ter odločbe ministrstva. Neposredno ogrožanje je izkazano v primerih neposrednega napada na človeka ali ogrožanja zdravja in varnosti ljudi.
Med interventne ukrepe zakon uvršča terenski ogled, plašenje živali, zasledovanje ranjene živali s psom krvoslednikom ter usmrtitev. Osebe, ki sodelujejo pri ukrepanju, morajo imeti opravljen lovski izpit. Stroške izvedbe nosi ministrstvo, ki upravljavcem lovišč zagotovi tudi zavarovanje odgovornosti, nezgodno zavarovanje ter zavarovanje za smrt ali poškodovanje lovskih psov krvoslednikov.
Prekrškovne določbeNovela celovito preureja sistem sankcij. Za najhujše prekrške, kot so iztrebljenje vrste, ogrožanje populacij ali nameren izpust invazivne vrste, zakon v spremenjenem 160. členu predpisuje globe od 75.000 do 125.000 eurov za pravne osebe, od 50.000 do 75.000 eurov za samostojne podjetnike in od 1.600 do 2.500 eurov za posameznike.
Za prekrške srednje teže, ki vključujejo ravnanja z invazivnimi vrstami brez dovoljenja, vožnjo v naravnem okolju brez dovoljenja ter zaračunavanje plačil v nasprotju z zakonom, se izrekajo globe od 40.000 do 75.000 eurov za pravne osebe. Za lažje prekrške znašajo globe od 20.000 do 40.000 eurov, za najlažje pa od 10.000 do 20.000 eurov za pravne osebe.
Pri prekrških z invazivnimi vrstami se poleg globe izreče stranska sankcija odvzema osebkov in odredi usmrtitev oziroma uničenje. Za ponavljajoče prekrške vožnje z vozilom na motorni pogon v naravnem okolju se lahko izreče stranska sankcija odvzema vozila.
Prehodno pravo in roki za uskladitevZakon določa diferencirane roke za uskladitev z novimi zahtevami. Upravljavci zavarovanih območij morajo izvesti postopek za sklenitev pogodbe z upravičenci za zaračunavanje plačila v enem letu od uveljavitve. Javni zavodi, ki že zaračunavajo plačila, morajo zaračunavanje uskladiti z novimi določbami v enem letu. V prehodnem obdobju zaračunavanje v nasprotju z zakonom ni prekršek.
Z dnem uveljavitve prenehajo veljati posamezne določbe Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), ki urejajo koncesije za rabo, plačilo za obisk in dovoljeni način dostopa, ter 25. člen Zakona o regijskem parku Škocjanske jame (ZRPSJ). S tem se zagotavlja enotna ureditev plačil za ogledovanje na vseh zavarovanih območjih.
Implementacija zakona bo zahtevala izdajo več izvršilnih predpisov ter vzpostavitev informacijskih sistemov, kar pomeni, da bo celotni učinek novele razviden šele v naslednjih letih. Posebno pozornost bo treba nameniti usklajevanju pristojnosti med številnimi organi in organizacijami, ki jih zakon vključuje v sistem ukrepanja proti invazivnim vrstam, ter zagotavljanju sredstev za izvajanje predkupne pravice na območjih Natura 2000.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
