ZDZ-A posega v matični Zakon o Državnem zboru (ZDZ) z enajstimi členi, ki jih je mogoče razdeliti v tri vsebinske sklope. Zakonodajalec najprej usklajuje uslužbenski in plačni režim zaposlenih v parlamentarnih službah z novo zakonodajo o javnih uslužbencih in plačnem sistemu javnega sektorja. Drugi sklop krepi vlogo in neodvisnost Zakonodajno-pravne službe. Tretji — in po vsebinski teži najpomembnejši — sklop z novimi določbami 33.a do 33.c člena prvič zakonsko ureja delovanje parlamenta v vojnem ali izrednem stanju.
Spremembe na področju organizacije in sistemizacijePrvi člen ZDZ-A razširja četrti odstavek 10. člena ZDZ z dopolnitvijo, da generalni sekretar poleg dosedanjih vsebin določi tudi »druge elemente sistemizacije«. Matični zakon je že pooblaščal generalnega sekretarja za določanje notranje organizacije služb, delovnih področij in sistemizacije delovnih mest, vendar je nabor elementov sistemizacije določal taksativno — nazive, plačne razrede, opise tipičnih nalog in minimalne pogoje za zasedbo. Dopolnitev odpira možnost, da generalni sekretar v sistemizacijo vključi tudi dodatne elemente, ki jih zahteva nova uslužbenska zakonodaja, zlasti Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1) in Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS).
Drugi člen je navidez tehničen, a ima organizacijsko težo. V drugem in tretjem odstavku 11. člena črta besedilo »v skladu s pooblastili generalnega sekretarja«, kar pomeni, da vodje notranjeorganizacijskih enot služb Državnega zbora pri izvajanju svojih nalog niso več izrecno vezane na pooblastila generalnega sekretarja. Sprememba poenostavlja hierarhično strukturo in odpravlja redundantno sklicevanje, saj pristojnosti generalnega sekretarja kot predstojnika izhajajo že iz splošnih določb 12. člena ZDZ.
Krepitev Zakonodajno-pravne službeTretji člen ZDZ-A prinaša vsebinsko pomembno dopolnitev 13. člena, ki ureja Zakonodajno-pravno službo. Novela tej službi izrecno nalaga novo pristojnost: svetovanje poslancem o zakonodajno-tehničnih vidikih osnutkov zakonodajnih in drugih aktov. Matični zakon je Zakonodajno-pravno službo urejal zgolj v okviru splošnih določb o strokovnih službah parlamenta, novi drugi stavek prvega odstavka pa vzpostavlja jasno pravno podlago za svetovalno funkcijo te službe v zakonodajnem postopku.
Še bolj daljnosežna je sprememba drugega odstavka 13. člena, ki Zakonodajno-pravno službo opredeljuje kot »strokovno samostojno in neodvisno službo državnega zbora«. Matični zakon takšne kvalifikacije ni vseboval. Načelo strokovne samostojnosti in neodvisnosti krepi položaj službe v razmerju do političnih akterjev v parlamentu in ustvarja podlago za njeno nepristransko delovanje. Ta sprememba je posebej relevantna ob upoštevanju, da Zakonodajno-pravna služba pripravlja mnenja o ustavnosti in zakonitosti predlogov zakonov ter amandmajev, ki so pogosto politično občutljiva.
Prenovljena ureditev služb poslanskih skupinDoločbe 4. do 8. člena ZDZ-A tvorijo zaokrožen sklop sprememb, ki na novo urejajo delovnopravni položaj javnih uslužbencev v službah poslanskih skupin.
Četrti člen črta zadnji stavek petega odstavka 14. člena ZDZ, ki je urejal način določanja osnovne plače uslužbencev v poslanskih skupinah. Matični zakon je določal, da osnovno plačo določi vodja poslanske skupine z uvrstitvijo v plačni razred, ne glede na splošne določbe plačne zakonodaje. To izjemno ureditev novela odpravlja in jo nadomešča z novo določbo v 6. členu ZDZ-A.
Peti člen spreminja 15. člen ZDZ na tri načine. Prvič, prvi odstavek na novo opredeljuje delovna mesta v službi poslanske skupine kot »vezana na osebno zaupanje poslancev«. Matični zakon te kvalifikacije ni vseboval — opredelitev delovnih mest kot vezanih na osebno zaupanje je institut uslužbenskega prava, ki za takšna delovna mesta predvideva poseben režim zaposlovanja in prenehanja delovnega razmerja. Drugič, v tretjem odstavku zakonodajalec terminološko poenostavlja ureditev z nadomestitvijo izraza »delovno razmerje« z izrazom »pogodba o zaposlitvi«, kar natančneje odraža dejansko pravno situacijo — brez javnega natečaja se sklene pogodba, ne pa vzpostavi delovno razmerje v širšem pomenu. Tretjič, novi četrti odstavek dopušča premestitev javnega uslužbenca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v službi poslanske skupine, na drugo delovno mesto v isti službi, če izpolnjuje predpisane pogoje in je sposoben opravljati delo. Ta premestitev je mogoča ne glede na splošna pravila zakona o sistemu javnih uslužbencev, kar zagotavlja potrebno kadrovsko prožnost poslanskim skupinam.
Šesti člen uvaja nov prvi odstavek 16. člena, ki ureja plačni položaj uslužbencev v poslanskih skupinah. Osnovna plača se po novem določi skladno z zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ter zakonom o sistemu javnih uslužbencev, in sicer po pravilih, ki veljajo za javne uslužbence, ki sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja. Zakonodajalec s to spremembo opušča dosedanji sui generis režim, po katerem je plačo de facto določal vodja poslanske skupine, in plačni položaj teh uslužbencev sistematično vključuje v splošni plačni sistem javnega sektorja. Hkrati se dosedanji drugi odstavek (ki je urejal odpravnino) črta — vprašanje odpravnine se po novem ureja po splošnih predpisih o javnih uslužbencih.
Sedmi člen na novo ureja 17. člen ZDZ, ki zadeva omejitev sklepanja zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas. Matični zakon je že določal izjemo od pravil Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) o omejevanju veriženja pogodb za določen čas, a je bil po dikciji vezan na pojem »mandatnega obdobja«. Nova ureditev je širša: izjema velja vsakokrat, ko javni uslužbenec in državni zbor brez prekinitve delovnega razmerja ponovno skleneta novo pogodbo o zaposlitvi iz drugega odstavka 15. člena. Pogoj neprekinjene zaposlitve nadomešča dosedanjo vezanost na mandatno obdobje, kar je smiselno, saj se mandatna obdobja ne prekrivajo vedno s trajanjem pogodb o zaposlitvi.
Osmi člen prinaša terminološke uskladitve 18. člena (prenehanje pogodbe o zaposlitvi v službi poslanske skupine) in vsebinsko spremembo tretjega odstavka: po novem generalni sekretar pogodbo o zaposlitvi odpove (ne več »izda sklep o prenehanju delovnega razmerja«) na predlog vodje poslanske skupine. Uporaba pojma odpovedi namesto izdaje sklepa usklajuje terminologijo z ZDR-1.
Delovanje parlamenta v vojnem ali izrednem stanjuDeveti člen ZDZ-A prinaša povsem novo vsebino — tri nove člene (33.a, 33.b in 33.c), ki za matičnim 33. členom urejajo delovanje Državnega zbora v vojnem ali izrednem stanju. Matični ZDZ tega področja ni urejal, čeprav Ustava RS v 92. členu Državnemu zboru nalaga pristojnost odločanja o razglasitvi vojnega in izrednega stanja ter o uporabi obrambnih sil.
Novi 33.a člen vzpostavlja pravno podlago za varovanje parlamentarnega vodstva. Policija na zahtevo predsednika in v vojnem ali izrednem stanju po najvišji stopnji varovanja varuje predsednika in podpredsednike Državnega zbora ter objekt, v katerem zasedajo delovna telesa in parlament. Določba dopolnjuje ureditev varovanja, ki sicer izhaja iz predpisov o nalogah policije, in jo kontekstualizira za potrebe parlamentarnega dela v izrednih razmerah.
Novi 33.b člen ureja razporeditev na obrambne dolžnosti. Poslanci in generalni sekretar se na obrambne dolžnosti ne razporedijo — kar je logična posledica njihovega ustavnega položaja in nujnosti neprekinjenega delovanja zakonodajne veje oblasti. Javni uslužbenci v službah Državnega zbora izvajajo delovno dolžnost v parlamentu in ne morejo biti razporejeni na vojaško dolžnost. Zunanji angažma teh uslužbencev — izvajanje delovne dolžnosti izven Državnega zbora — je mogoč zgolj s soglasjem generalnega sekretarja, kar preprečuje nenadzorovano odlivanje kadrov iz parlamentarnih služb v vojnem ali izrednem stanju.
Novi 33.c člen nalaga poveljstvom, enotam in zavodom obrambnih sil, policiji in drugim državnim organom, da poslancem v vojnem ali izrednem stanju zagotavljajo vso pomoč za udeležbo na sejah. Drugi odstavek vzpostavlja mehanizem sodelovanja med vlado in parlamentom: vlada na predlog generalnega sekretarja sodeluje pri pripravi načrtov delovanja Državnega zbora v izrednih razmerah ter zagotavlja finančna in materialna sredstva, prostore in pogoje za nemoteno delo parlamenta.
Te tri določbe skupaj tvorijo minimalni, a koherenten normativni okvir za kontinuiteto parlamentarnega dela v izjemnih okoliščinah. Zakonodajalec je očitno izbral pristop načelnih določb, ki vzpostavljajo temeljne obveznosti, podrobnejšo operativno ureditev pa prepuščajo načrtom delovanja, ki jih predvideva drugi odstavek 33.c člena.
Prehodno pravo in implementacijaDeseti člen ZDZ-A nalaga dvoje uskladitvenih obveznosti z rokom do 31. decembra 2026. Državni zbor mora do tega datuma uskladiti Odlok o notranji organizaciji služb Državnega zbora, generalni sekretar pa sistemizacijo delovnih mest. Rok je razmeroma dolg — skoraj deset mesecev od uveljavitve zakona — kar je razumljivo ob upoštevanju, da bodo volitve 22. marca 2026 prinesle konstitutivno sejo novega sklica, imenovanje novega generalnega sekretarja in oblikovanje novih poslanskih skupin. Dejanska implementacija bo torej potekala pod vodstvom novih parlamentarnih funkcionarjev.
Ob tem se zastavlja vprašanje, kako bo prehod potekal v vmesnem obdobju med uveljavitvijo zakona (4. marec 2026) in izvedbo uskladitev. Zakon ne vsebuje izrecne prehodne določbe o nadaljnji uporabi obstoječih aktov do njihove uskladitve, kar pomeni, da se obstoječi Odlok o notranji organizaciji in veljavna sistemizacija uporabljata do uskladitve, kolikor niso v nasprotju z ZDZ-A.
ZDZ-A je po obsegu kompakten zakonski akt, a prinaša spremembe na treh ravneh, od katerih vsaka služi svojemu namenu. Uskladitev uslužbenskega in plačnega režima služb poslanskih skupin z novo zakonodajo odpravlja normativna neskladja, ki bi nastala z uveljavitvijo ZJU-1 in ZSTSPJS. Izrecna opredelitev Zakonodajno-pravne službe kot strokovno samostojne in neodvisne krepi institucionalno infrastrukturo zakonodajnega postopka. Določbe o delovanju parlamenta v vojnem ali izrednem stanju pa zapolnjujejo vrzel, ki je v matičnem ZDZ obstajala od sprejetja leta 2019 — sedem let, v katerih zakon ni urejal vprašanja, ki ga Ustava v 92. členu postavlja v samo jedro parlamentarnih pristojnosti.
Generalni sekretar novega sklica bo moral do konca leta 2026 uskladiti sistemizacijo, pri čemer bo moral upoštevati tako določbe ZDZ-A kot zahteve novega plačnega sistema. Določbe o vojnem in izrednem stanju pa bodo — upajmo — ostale v domeni teoretične pripravljenosti.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
