Državni zbor je pretekli mesec sprejel predlog Zakona o sodiščih (ZS-1), ki bo nadomestil trenutno veljavni Zakon o sodiščih (ZS). ZS-1 se bo uveljavil 19. decembra 2025, uporabljati pa se bo v celoti začel 1. januarja 2027. V tem prispevku so predstavljene nekatere novosti, ki jih ZS-1 prinaša.
Ukinitev okrajnih sodišč
Po novem v Republiki Sloveniji ne bo več okrajnih sodišč, saj 10. člen ZS-1 določa, da so sodišča s splošno pristojnostjo okrožna sodišča, višja sodišča in Vrhovno sodišče (drugi odstavek).
Okrožna sodišča so: Okrožno sodišče v Celju s sedežem v Celju, Okrožno sodišče v Kopru s sedežem v Kopru, Okrožno sodišče v Kranju s sedežem v Kranju, Okrožno sodišče v Krškem s sedežem v Krškem, Okrožno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani, Okrožno sodišče v Mariboru s sedežem v Mariboru, Okrožno sodišče v Murski Soboti s sedežem v Murski Soboti, Okrožno sodišče v Novi Gorici s sedežem v Novi Gorici, Okrožno sodišče v Novem mestu s sedežem v Novem mestu, Okrožno sodišče na Ptuju s sedežem na Ptuju in Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu s sedežem v Slovenj Gradcu (prvi odstavek 11. člena ZS-1). Vendar pa lahko okrožno sodišče v skladu z zakonom posluje na svojem območju tudi zunaj sedeža na enem ali več zunanjih oddelkih, ki so njegove organizacijske enote (drugi odstavek 11. člena ZS-1).
Člen 28 ZS-1 določa, da lahko zaradi zagotavljanja pravice do sodnega varstva, zagotavljanja dostopa do sodišča in učinkovitega obvladovanja pripada zadev predsednik okrožnega sodišča poda predlog za ustanovitev ali ukinitev zunanjega oddelka, pri tem pa upošteva zlasti geografske, demografske in infrastrukturne značilnosti območja (prvi odstavek). O tem predlogu odloči predsednik Vrhovnega sodišča po predhodnem mnenju predsednika neposredno višjega sodišča in ministra, pristojnega za pravosodje (drugi odstavek).
Z dnem začetka uporabe ZS-1 se okrajna sodišča, ki so organizacijske enote okrožnih sodišč po ZS tako preimenujejo v zunanje oddelke, zadeve, ki so bile v stvarni in krajevni pristojnosti posameznega okrajnega sodišča, pa postanejo zadeve v stvarni in krajevni pristojnosti območno pristojnega okrožnega sodišča (prvi odstavek 138. člena ZS-1). Hkrati se z dnem začetka uporabe ZS-1 ukinejo okrajna sodišča kot organizacijske enote okrožnih sodišč po ZS na sedežih okrožnih sodišč (drugi odstavek 138. člena ZS-1). V obeh primerih pa okrožna sodišča prevzamejo sodnike okrajnih sodišč (tretji odstavek 138. člena ZS-1).
Krajevna pristojnost okrožnih sodišč obsega območja katastrskih občin, ki so navedene v prilogi, ki je sestavni del ZS-1 (prvi odstavek 12. člena ZS-1). Okrožno sodišče v Kopru je krajevno pristojno tudi za vsa plovila, vpisana v slovenski ladijski register, ki so v mednarodnih vodah (drugi odstavek 12. člen ZS-1).
Izključno pristojnost okrožnih sodišč določa 14. člen ZS-1.
Psihološka podpora sodnikom in sodnemu osebju
ZS-1 določa, da v okviru skrbi za izvrševanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu Vrhovno sodišče zagotavlja strokovno psihološko pomoč in psihološko podporo sodnikom in sodnemu osebju v primeru hujših psihičnih obremenitev pri opravljanju sodniške funkcije oziroma dela ter udeležbo v programih, namenjenih obvladovanju psihičnih obremenitev (prvi odstavek 41. člena ZS-1). Vrste in način izvajanja strokovne psihološke pomoči in psihološke podpore pa določi predsednik Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 41. člena ZS-1).
Predsedniki in podpredsedniki sodišč
Po novem bo mandat predsednika in podpredsednika sodišča skrajšan na pet let (namesto dosedanjih šestih), pri čemer bo vsak izmed njiju lahko ponovno imenovan le enkrat. Člen 54 ZS-1 namreč določa, da predsednika sodišča z odločbo imenuje Sodni svet po predhodnih mnenjih predsednika Vrhovnega sodišča, predsednika neposredno višjega sodišča in ministra, pristojnega za pravosodje, za pet let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja na isto sodišče (prvi odstavek) ter da podpredsednika sodišča imenuje Sodni svet po predhodnih mnenjih predsednika Vrhovnega sodišča, predsednika neposredno višjega sodišča in predsednika sodišča prav tako za pet let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja na isto sodišče (drugi odstavek).
Za predsednika sodišča je lahko imenovan sodnik, ki je sodnik sodišča enakega ali višjega položaja in katerega delo je bilo v zadnjih dveh ocenjevalnih obdobjih ocenjeno tako, da ustreza sodniški funkciji (52. člen ZS-1).
Glede števila podpredsednikov sodišč je določeno, da imata Vrhovno sodišče in sodišče, pri katerem sodniško funkcijo opravlja do 50 sodnikov, enega podpredsednika. Sodišče, pri katerem sodniško funkcijo opravlja več kot 50 sodnikov, ima lahko dva podpredsednika. Sodišče, pri katerem sodniško funkcijo opravlja več kot 100 sodnikov, ima lahko največ tri podpredsednike. Sodišče, pri katerem sodniško funkcijo opravlja več kot 150 sodnikov, pa ima lahko največ štiri podpredsednike (četrti odstavek 50. člena ZS-1).
Nadzor nad delom sodnikov
ZS-1 drugače ureja tudi pristojnosti predsednikov sodišč pri nadzoru nad delom sodnikov. Člen 85 ZS-1 tako določa, da če predsednik sodišča v okviru rednega spremljanja poslovanja sodišča oceni, da je bila ali bi lahko bila kršena pravica stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali da niso bila ali lahko ne bi bila spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev, zakonskih rokih za razpis narokov ali izdelavo sodnih odločb ali druga pravila procesnega vodstva sprejme enega ali več naslednjih ukrepov:
1. zahteva od sodnika, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, da brez odlašanja izdela poročilo;
2. zahteva vpogled v spis z navedbo razlogov za vpogled;
3. odredi prednostno reševanje zadeve;
4. določi rok za opravo ustreznih procesnih dejanj;
5. izvaja druge ukrepe po ZS-1 in zakonu, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi odstavek).
Če pa predsednik sodišča višje stopnje v okviru rednega spremljanja poslovanja sodišč nižje stopnje oceni, da je bila ali bi lahko bila kršena pravica stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali da niso bila ali lahko ne bi bila spoštovana pravila o vrstnem redu reševanja zadev, zakonskih rokih za razpis narokov ali izdelavo sodnih odločb ali druga pravila procesnega vodstva sprejme enega ali več naslednjih ukrepov:
1. od predsednika sodišča nižje stopnje zahteva poročilo o poteku reševanja zadeve in izvajanju zgoraj navedenih ukrepov;
2. odredi pregled poslovanja iz 86. člena ZS-1 (pregled poslovanja v konkretni zadevi) in pripravo poročila v konkretni zadevi;
3. odredi predsedniku sodišča nižje stopnje izvedbo enega ali več navedenih ukrepov, lahko pa jih izvede tudi sam (drugi odstavek).
Objava sodnih odločb
Za krepitev pravne varnosti, omogočanje oblikovanja enotne sodne prakse in seznanjanja javnosti z delovanjem sodstva Vrhovno sodišče po ZS-1 objavlja sodno prakso sodišč na spletnem mestu sodstva (prvi odstavek 129. člena ZS-1). Objavljajo se:
1. odločbe Vrhovnega sodišča in odločbe sodišč, ki imajo položaj višjega sodišča, ter
2. pravnomočne odločbe sodišč s položajem okrožnega sodišča, s katerimi je bilo odločeno o glavni stvari in so pomembne za krepitev pravne varnosti ter oblikovanje enotne sodne prakse (drugi odstavek 129. člena ZS-1).
Ne glede na to objava sodne odločbe ni obvezna, če je v njej odločeno o istovrstnih pravnih vprašanjih in dejanskih stanjih, ki so predmet že objavljenih sodnih odločb (tretji odstavek 129. člena ZS-1).
Če je bila javnost iz sodnega postopka deloma ali v celoti izključena, se sodna odločba objavi v obsegu, ki upošteva razloge za izključitev javnosti. Če tudi z ukrepi iz 130. člena ZS-1 sodne odločbe za objavo ni mogoče oblikovati tako, da se upoštevajo razlogi za izključitev javnosti, se sodna odločba ne objavi (četrti odstavek 129. člena ZS-1). Pri tem 130. člen ZS-1 določa, da so sodne odločbe, ki se objavljajo na spletnem mestu sodstva, obdelane na način, da se v največji meri zagotovi neprepoznavnost strank in drugih udeležencev v postopku ter njihovih zastopnikov (psevdonimizacija, prvi odstavek).
Poleg navedenega se sodne odločbe izdajajo v Braillovi pisavi, če za to zaprosi stranka, ki je slepa ali slabovidna (sedmi odstavek 129. člena ZS-1). Stroški pretvorbe sodne odločbe v Braillovo pisavo se v tem primeru krijejo iz državnega proračuna (osmi odstavek 129. člena ZS-1).
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.