Državni zbor je 3. februarja 2026 sprejel predlog Zakona o mednarodnih pogodbah in drugih mednarodnih aktih (ZMPDMA), ki ureja sklepanje, evidentiranje, izvajanje, prenehanje veljavnosti ali uporabe in nasledstvo mednarodnih pogodb ter sklepanje, evidentiranje, spreminjanje in prenehanje veljavnosti ali učinkovanja drugih mednarodnih aktov (prvi odstavek 1. člena). ZMPDMA bo začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. S tem bodo prenehale veljati določbe Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1), ki to področje urejajo trenutno.
ZMPDMA vsebuje naslednja poglavja: I. Splošne določbe, II. Pravno zavezujoči mednarodni akti, III. Pravno nezavezujoči mednarodni akti, ter IV. Prehodni in končni določbi.
Splošne določbe
ZMPDMA določa, da lahko pobudo za sklenitev mednarodnega akta podajo državni organi, lokalne skupnosti, javne agencije in drugi nosilci javnih pooblastil, če se njegova vsebina nanaša na področje, za katero so pristojni (prvi odstavek 3. člena). Če pobudnik ni ministrstvo, pošlje ustrezno obrazloženo pisno pobudo ministrstvu, pristojnemu za področje, na katero se nanaša vsebina mednarodnega akta (v nadaljevanju: pristojni upravni organ), ki odloči, ali jo bo prevzelo z namenom začetka postopka za sklenitev mednarodnega akta (drugi odstavek 3. člena ZMPDMA). Če pristojni upravni organ prevzame pobudo ali če gre za njegovo lastno pobudo, mora pred nameravanim začetkom postopka za sklenitev mednarodnega akta pridobiti še mnenje ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve (tretji odstavek 3. člena ZMPDMA). Če pa pristojni upravni organ pobude ne prevzame, pobudniku to ustrezno pisno obrazloži (peti odstavek 3. člena ZMPDMA).
Pravno zavezujoči mednarodni akti
Opredelitev mednarodne pogodbe v 4. členu ZMPDMA ostaja enaka, kot je v trenutnem prvem odstavku 69. člena ZZZ-1 in kot jo opredeljuje Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb.
Postopek za sklenitev mednarodne pogodbe se začne s predlogom pristojnega upravnega organa (v nadaljevanju: predlagatelj; 5. člen ZMPDMA). Ta mora predlog medresorsko uskladiti in ga šele nato predložiti v pisno soglasje ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, ki soglasje – enako kot je veljalo do zdaj – izda v 30 dneh od prejema takega predloga ali predlog zavrne. Pisno soglasje mora biti priloženo predlogu, razen kadar je predlagatelj ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve (tretji odstavek 6. člena ZMPDMA).
Nespremenjeno ostaja, da odločitev o predlogu za sklenitev mednarodne pogodbe sprejme Vlada. Če je za ratifikacijo mednarodne pogodbe pristojen Državni zbor, Vlada predlog pošlje v potrditev delovnemu telesu Državnega zbora, pristojnemu za zunanjo politiko (četrti odstavek 6. člena ZMPDMA). Prav tako nespremenjene ostajajo določbe o delegaciji za pogajanja in njenih pooblastilih.
ZMPDMA določa, da predlagatelj po končanih pogajanjih glede na usklajenost besedila mednarodne pogodbe s predlogom za njeno sklenitev pripravi poročilo o pogajanjih, vključno z usklajenim besedilom mednarodne pogodbe, in ga pošlje v obravnavo Vladi (prvi odstavek 8. člena). Če pa se poročilo nanaša na mednarodno pogodbo, za ratifikacijo katere je pristojen Državni zbor, ga Vlada pošlje v seznanitev tudi delovnemu telesu Državnega zbora, pristojnemu za zunanjo politiko (drugi odstavek 8. člena).
Kot že zdaj določa prvi odstavek 73. člena ZZZ-1, tudi v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZMPDMA lahko, če je besedilo mednarodne pogodbe usklajeno s sprejetimi stališči, pooblaščena oseba podpiše mednarodno pogodbo ali sprejme njeno besedilo. Pooblaščeno osebo poimensko določi Vlada, pri čemer je po novem določeno, da lahko ta stalnega predstavnika Republike Slovenije pri Evropski uniji (EU) splošno določi za podpis ali sprejetje mednarodnih pogodb, ki se sklepajo v okviru članstva Republike Slovenije v EU (drugi odstavek 9. člena ZMPDMA).
ZMPDMA določa tudi, da če je za ratifikacijo mednarodne pogodbe pristojen Državni zbor, lahko njegovo delovno telo, pristojno za zunanjo politiko, pri odločanju o predlogu za sklenitev mednarodne pogodbe v skladu s 6. členom ZMPDMA odobri začasno uporabo tistih njenih delov ali določb, ki ne narekujejo spremembe zakonov ali sprejetja novih (prvi odstavek 10. člena).
Postopek ratifikacije mednarodne pogodbe začne ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, na predlog predlagatelja. Ta ministrstvu skupaj s predlogom za začetek postopka ratifikacije predloži obrazložen in medresorsko usklajen osnutek akta o ratifikaciji z vso potrebno dokumentacijo (prvi odstavek 11. člena ZMPDMA). Akt o ratifikaciji vključuje izvirno besedilo mednarodne pogodbe v slovenskem jeziku in (po novem) v enem od uradnih jezikov druge pogodbenice ali svetovnem jeziku, ki v skladu z mednarodno pogodbo prevlada ob neskladnosti besedil. Če mednarodna pogodba ni sklenjena v slovenskem jeziku, se ob izvirnem besedilu objavi tudi uradni prevod v slovenski jezik (drugi odstavek 11. člena ZMPDMA).
ZMPDMA (zdaj nomotehnično drugače) določa, da mednarodne pogodbe z zakonom ratificira Državni zbor, če vsebina mednarodne pogodbe v skladu z Ustavo Republike Slovenije (URS) spada v njegovo pristojnost ali če je za izvajanje mednarodne pogodbe treba zagotoviti nova proračunska sredstva (peti odstavek 11. člena). Druge mednarodne pogodbe ratificira Vlada z uredbo (šesti odstavek 11. člena). Poleg tega slednja ratificira tudi tiste spremembe mednarodnih pogodb, ratificiranih z zakonom, ki ne narekujejo spremembe zakonov ali sprejetja novih (šesti odstavek 11. člena).
Kot to ureja že trenutno veljavni 77. člen ZZZ-1, mora biti mednarodna pogodba objavljena pred začetkom njene veljavnosti ali začasne uporabe po mednarodnem pravu (prvi odstavek 15. člena ZMPDMA). Mednarodna pogodba začne za Republiko Slovenijo veljati v skladu z njenimi določbami in ZMPDMA. Če mednarodna pogodba ne vsebuje določbe o začetku veljavnosti, začne za Republiko Slovenijo veljati, ko so vse države skleniteljice privolile, da jih mednarodna pogodba zavezuje, in v skladu z določbami ZMPDMA (prvi in drugi odstavek 18. člena ZMPDMA; smiselno enako 78. člen ZZZ-1).
Obvestilo o začetku oziroma prenehanju veljavnosti ali uporabe mednarodne pogodbe za Republiko Slovenijo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (19. člen ZMPDMA).
ZMPDMA pristojnemu upravnemu organu narekuje, da čim prej, najpozneje pa v 30 delovnih dneh po sklenitvi mednarodne pogodbe, pošlje izvirnik ali overjeno kopijo mednarodne pogodbe v hrambo in evidenco ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve (prvi odstavek 20. člena). Mednarodna pogodba se registrira v skladu z mednarodnim pravom in pravili registra mednarodnih pogodb (drugi odstavek 20. člena). Za registracijo mednarodne pogodbe skrbi ministrstvo za zunanje zadeve (tretji odstavek 20. člena).
Smiselno enake ostajajo določbe glede izvajanja mednarodnih pogodb (21. člen ZMPDMA; 84. člen ZZZ-1), spremembe (22. člen ZMPDMA; 85. člen ZZZ-1) in odpovedi (23. člen ZMPDMA; 86. člen ZZZ-1) mednarodne pogodbe, neskladja mednarodne pogodbe in notranjega prava (24. člen ZMPDMA; 87. člen ZZZ-1) ter mednarodne pogodbe v okviru mednarodnih zasedanj (25. člen ZMPDMA; 88. člen ZZZ-1).
ZMPDMA na novo ureja tudi nasledstvo mednarodnih pogodb. Tako določa, da se ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, o nasledstvu mednarodne pogodbe v sodelovanju s pristojnimi upravnimi organi dogovori z drugo državo, mednarodno organizacijo ali depozitarjem mednarodne pogodbe (prvi odstavek 27. člena). Vlada pa na predlog ministrstva določi besedilo predloga akta o notifikaciji nasledstva mednarodne pogodbe in ga predloži v sprejetje Državnemu zboru. Predlog akta o notifikaciji nasledstva vsebuje tudi navedbo pristojnih upravnih organov, ki skrbijo za izvajanje mednarodne pogodbe (drugi odstavek 27. člena). Po začetku veljavnosti akta o nasledstvu to ministrstvo sklene pisni dogovor o nasledstvu mednarodne pogodbe z drugo državo ali mednarodno organizacijo oziroma notificira nasledstvo depozitarju mednarodne pogodbe (tretji odstavek 27. člena). Poleg tega se mednarodna pogodba države predhodnice, ki je Republika Slovenija ni formalnopravno nasledila, a se nanaša nanjo, uporablja naprej do drugačnega dogovora pogodbenic ali odločitve katerekoli pogodbenice (29. člen ZMPDMA).
ZMPDMA uvaja nov institut – enostavni sporazum. Ta je mednarodni akt, ki ga za izvajanje mednarodnih pogodb sklepajo s to pogodbo pooblaščeni organi, in tisti, s katerim se podrobneje opredelijo že prevzete obveznosti iz mednarodnih pogodb (prvi odstavek 30. člena ZMPDMA). ZMPDMA tako določa, da pristojni upravni organ po pridobitvi mnenja ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, iz 3. člena ZMPDMA, da je mednarodni akt enostavni sporazum, pripravi informacijo o nameravani sklenitvi enostavnega sporazuma (v nadaljevanju: informacija o nameravani sklenitvi), ki se lahko nanaša tudi na sklenitev istovrstnega enostavnega sporazuma z več državami ali mednarodnimi organizacijami. Informaciji o nameravani sklenitvi priloži tudi besedilo enostavnega sporazuma ali njegove bistvene elemente (drugi odstavek 30. člena ZMPDMA). Kadar postopka za sklenitev enostavnega sporazuma ne začne ministrstvo za zunanje zadeve, mora biti informaciji o nameravani sklenitvi priloženo tudi njegovo pisno soglasje (tretji odstavek 30. člena ZMPDMA). Vlada pa se seznani z informacijo o nameravani sklenitvi enostavnega sporazuma (četrti odstavek 30. člena ZMPDMA). Ne glede na navedeno Vlada potrdi besedilo enostavnega sporazuma z aktom o potrditvi, če je besedilo enostavnega sporazuma dokončno usklajeno. V tem primeru lahko enostavni sporazum za Republiko Slovenijo začne veljati z dnem podpisa, če mednarodna pogodba, na kateri temelji, ne določa drugače (prvi odstavek 31. člena ZMPDMA). Če informaciji o nameravani sklenitvi ni priloženo končno besedilo enostavnega sporazuma, ga Vlada potrdi po podpisu. V tem primeru se enostavni sporazum ali njegove določbe začnejo uporabljati z dnem podpisa, če se je Vlada s tem strinjala ob obravnavi informacije o nameravani sklenitvi (drugi odstavek 31. člena ZMPDMA). Pristojni upravni organ pa Vladi predlaga, da se akt o potrditvi skupaj z besedilom enostavnega sporazuma objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, če je to nujno zaradi izvajanja ali razumevanja obveznosti iz mednarodne pogodbe, na podlagi katere se sklepa (32. člen ZMPDMA).
Pravno nezavezujoči mednarodni akti
Končno pa ZMPDMA ureja tudi nezavezujoče mednarodne akte. V 35. členu tako pristojnemu upravnemu organu nalaga, da po pridobitvi mnenja ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, iz 3. člena ZMPDMA, da je mednarodni akt pravno nezavezujoč mednarodni akt, pripravi informacijo o nameravanem podpisu pravno nezavezujočega mednarodnega akta (v nadaljevanju: informacija o nameravanem podpisu), ki se lahko nanaša tudi na podpis istovrstnega pravno nezavezujočega mednarodnega akta z več državami ali mednarodnimi organizacijami. Če je mogoče, informaciji o nameravanem podpisu priloži tudi besedilo tega pravno nezavezujočega mednarodnega akta (prvi odstavek). Ob tem bo veljalo, da kadar postopka za podpis pravno nezavezujočega mednarodnega akta ne bo začelo zunanje ministrstvo, bo moralo biti informaciji o nameravanem podpisu priloženo tudi njegovo pisno soglasje (drugi odstavek). Vlada pa se bo seznanila z informacijo o nameravanem podpisu (tretji odstavek).
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
