Državni zbor je 3. septembra 2025 sprejel predlog Zakona o medijih (ZMed-1). Ta bo začel veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Po navedbah Ministrstva za kulturo pomeni ZMed-1 ključen korak k zagotavljanju svobode in pluralnosti medijev ter k prilagoditvi izzivom digitalne dobe. V nadaljevanju so predstavljene nekatere rešitve tega zakona.
ZMed-1 vsebuje naslednja poglavja: I. Splošne določbe, II. Svoboda izražanja in neodvisnost medijev ter novinarska in uredniška avtonomija, III. Spodbujanje in zaščita medijske pluralnosti, IV. Obveznosti in odgovornosti izdajateljev ter nujne omejitve medijske dejavnosti, V. Posebne določbe o izvajanju radijske in televizijske dejavnosti, VI. Nadzor, VII. Kazenske določbe ter VIII. Prehodne in končne določbe.
Finančna podpora medijem
ZMed-1 določa, da Slovenija s proračunskimi sredstvi za medije, zagotovljenimi pri pristojnem
ministrstvu, za uresničevanje javnega interesa na področju medijev podpira naslednje projekte in programe:
- ustvarjanje programskih vsebin v javnem interesu v splošnoinformativnih tiskanih medijih, radijskih in televizijskih programih ter digitalnih medijih, pri čemer se za ta namen zagotovijo sredstva v letni višini, ki ustreza vrednosti enega odstotka zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v prejšnjem letu;
- dejavnost programov s statusom posebnega pomena, pri čemer se za ta namen zagotovijo sredstva v letni višini, ki ustreza vrednosti treh odstotkov zneska prispevka za programe RTV Slovenija, ki je bil zbran v prejšnjem letu;
- ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin, namenjenih osebam z invalidnostmi v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih, ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture;
- ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin reprezentativnih invalidskih organizacij, namenjenih osebam z invalidnostjo;
- delovanje nevladnih organizacij, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju medijev, in sicer že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge na javni poziv oziroma javni razpis, ter
- razvoj novih programskih vsebin, oblik in orodij za novinarsko delo ali doseganje novih občinstev (prvi odstavek 13. člena ZMed-1).
Poleg teh projektov in programov Slovenija po ZMed-1 za uresničevanje javnega interesa na področju medijev s proračunskimi sredstvi zanje, zagotovljenimi pri pristojnem ministrstvu, zagotavlja finančno podporo medijem tudi v okviru (1) finančne podpore za digitalni prehod tiskanih medijev in (2) finančne podpore za digitalne medije (tretji odstavek 13. člena ZMed-1). Te finančne podpore so večletne (četrti odstavek 13. člena ZMed-1).
V skladu z ZMed-1 so osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za dodelitev finančne podpore:
- skladnost projekta ali programa oziroma dejavnosti izdajatelja z javnim interesom na področju medijev;
- izpolnjevanje zakonskih pogojev za opravljanje dejavnosti (na primer vpis v poklicni ali poslovni register, registracija dejavnosti, dovoljenje za izvajanje dejavnosti);
- zagotovljenost ustreznih strokovnih sposobnosti in izkušenj ter
- zagotavljanje preglednosti podatkov o lastništvu medijev, državnem oglaševanju in razkritju nasprotja interesov (prvi odstavek 14. člena ZMed-1).
Osnovna merila, na podlagi katerih se presoja upravičenost do dodelitev finančne podpore, pa so:
- pomen izvedbe projekta ali programa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev;
- kakovost in izvirnost projekta ali programa;
- strokovne reference izdajatelja in sodelujočih pri izvedbi projekta ali programa;
- doseg medija oziroma število uporabnikov medija ali učinkovitost doseganja ciljnih občinstev ter
- ustreznost finančnega načrta za izvedbo projekta ali programa (drugi odstavek 14. člena ZMed-1).
ZMed-1 določa tudi, da se lahko glede na značilnosti posamezne vrste finančne podpore pri presoji upravičenosti financiranja posameznega projekta ali programa upoštevajo tudi prednostna merila, ki jih ZMed-1 posebej opredeljuje (tretji odstavek 14. člena ZMed-1).
Ne glede na navedeno finančne podpore ne morejo pridobiti:
- izdajatelji, ki so javni subjekti ali so subjekti pod prevladujočim vplivom javnih subjektov;
- izdajatelji, ki so politične stranke ali pa so te neposredni ali posredni lastnik ali ustanovitelj izdajatelja;
- izdajatelji, ki nimajo izpolnjenih pravnih, finančnih ali pogodbenih obveznosti do pristojnega ministrstva kot financerja in do posrednih proračunskih uporabnikov, ter
- izdajatelji, katerih odgovorni uredniki ali osebe, ki so jih nadomeščale, so bili v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti iz 297. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) (šesti odstavek 14. člena ZMed-1).
O razdelitvi sredstev odloča pristojno ministrstvo na predlog strokovne komisije in na podlagi izvedenega postopka javnega poziva ali javnega razpisa, po postopku, kot je določen v zakonu, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo (prvi odstavek 15. člena ZMed-1).
Prijavitelj, ki je dobil sredstva na javnem pozivu oziroma javnem razpisu in ni izpolnil pogojev, določenih v ZMed-1 ali besedilu javnega poziva oziroma javnega razpisa, ali ni izvedel projekta ali programa, pa mora dodeljena sredstva vrniti (tretji odstavek 15. člena ZMed-1).
Razvid medijev
Pristojno ministrstvo kot uradno evidenco upravlja razvid medijev, v katerem po novem obdeluje naslednje podatke:
- ime medija;
- dan začetka izdajanja oziroma delovanja medija;
- ime in priimek izdajatelja, stalno prebivališče in davčno številko, če je izdajatelj fizična oseba;
- firmo izdajatelja, sedež, davčno številko in matično številko, če je izdajatelj pravna oseba;
- ime in priimek odgovorne osebe izdajatelja, če je izdajatelj fizična oseba, ali ime in priimek zakonitega zastopnika, če je izdajatelj pravna oseba;
- kontaktne podatke izdajatelja (telefonsko številko, elektronski naslov);
- zvrst in časovni interval razširjanja medija;
- ime in priimek odgovornega urednika;
- sedež uredništva ali stalno prebivališče odgovornega urednika, če funkcijo uredništva opravlja odgovorni urednik sam;
- prevladujoče zvrsti programskih vsebin, ki jih medij zagotavlja oziroma razširja;
- način in območje razširjanja programskih vsebin;
- jezik razširjanja programskih vsebin;
- vire in način financiranja medija;
- znesek sredstev, ki jih je izdajatelj prejel od javnih subjektov ali subjektov pod prevladujočim vplivom javnih subjektov, z navedbo financerja, namena prejetja sredstev in pravne podlage za prejetje oziroma izplačilo sredstev;
- skupni letni znesek sredstev, ki jih je izdajatelj prejel iz naslova državnega oglaševanja, in skupni letni znesek prihodkov iz oglaševanja, ki jih je izdajatelj prejel od javnih subjektov iz tretjih držav ali subjektov pod prevladujočim vplivom javnih subjektov iz tretjih držav;
- ime in priimek vseh neposrednih ali posrednih lastnikov izdajatelja, če so ti lastniki fizične osebe, ali firmo sedež, davčno številko in matično številko vseh neposrednih ali posrednih lastnikov izdajatelja, če so ti lastniki pravne osebe, z navedbo lastniških deležev oziroma deležev upravljavskih ali glasovalnih pravic v kapitalu oziroma premoženju izdajatelja, ki jim omogočajo vplivanje na poslovanje in strateško odločanje izdajatelja, kar vključuje neposredno ali posredno lastništvo države oziroma javnih subjektov ali subjektov pod prevladujočim vplivom javnih subjektov;
- ime in priimek dejanskega lastnika izdajatelja, če je dejanski lastnik fizična oseba, ali firmo, sedež, davčno številko in matično številko, če je dejanski lastnik pravna oseba, ter
- spremembe navedenih podatkov in dan prenehanja izdajanja oziroma delovanja medija (prvi odstavek 20. člena ZMed-1).
Ministrstvo navedene podatke obdeluje z namenom izvajanja nadzora nad določbami ZMed-1 ter za zagotavljanje preglednosti delovanja, upravljanja, lastništva in financiranja medijev, s čimer se zagotavljajo naslednji cilji:
- uporabniki medijev lahko prepoznajo in razumejo morebitna nasprotja interesov;
- zagotovitev učinkovitega orodja za odvračanje od poseganja v uredniško neodvisnost in s tem v omejevanje tovrstnih tveganj;
- prispevanje k odprtemu in pravičnemu tržnemu okolju ter povečanje odgovornosti medijev do uporabnikov medijev (drugi odstavek 20. člena ZMed-1).
Medijske koncentracije
Po ZMed-1 in v skladu z 22. členom Uredbe (EU) 2024/1083 je za oceno koncentracij na medijskem trgu pristojna Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK; prvi odstavek 24. člena ZMed-1). Postopek ocene medijske koncentracije se začne na podlagi priglasitve ali po uradni dolžnosti v primerih, ki jih določa ZMed-1 (prvi odstavek 25. člena ZMed-1).
Medijsko koncentracijo je treba priglasiti pri AVK pred začetkom njenega izvrševanja, vendar najpozneje 30 dni od sklenitve pogodbe, objave javne ponudbe ali kakršnekoli druge pridobitve kontrole. Rok za priglasitev začne teči na dan prvega od teh dogodkov (drugi odstavek 25. člena ZMed-1). AVK prejeto priglasitev nemudoma pregleda. Če priglasitev ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin, AVK priglasitelja pozove, naj pomanjkljivosti odpravi, in mu določi rok, v katerem jih mora odpraviti. Če priglasitelj pomanjkljivosti ne odpravi v roku, se šteje, da medijska koncentracija ni bila priglašena (peti odstavek 25. člena ZMed-1).
AVK pa začne postopek ocene medijske koncentracije po uradni dolžnosti z izdajo sklepa o uvedbi postopka, kadar je izkazana verjetnost, da je prišlo do medijske koncentracije, za katero veljajo določbe ZMed-1 in Uredbe (EU) 2024/1083, ter je podjetje ali podjetja niso priglasila. Pred tem AVK podjetje ali podjetja pozove k priglasitvi medijske koncentracije (šesti odstavek 25. člena ZMed-1).
Podjetja ne smejo uresničevati pravic in obveznosti, ki izhajajo iz medijske koncentracije, do izdaje odločbe o skladnosti medijske koncentracije z ZMed-1 in Uredbo (EU) 2024/1083 (prvi odstavek 26. člena ZMed-1). Če podjetja medijske koncentracije niso priglasila, jih AVK pozove, da jo priglasijo. Z dnem vročitve poziva morajo prenehati z izvrševanjem medijske koncentracije do izdaje odločbe o skladnosti te koncentracije z ZMed-1 in Uredbo (EU) 2024/1083 (drugi odstavek 26. člena ZMed-1).
Po ZMed-1 so prepovedane medijske koncentracije, ki v skladu z ZMed-1 in Uredbo (EU) 2024/1083 bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali bistveno zmanjšujejo uredniško avtonomijo (prvi odstavek 27. člena ZMed-1).
Če AVK ugotovi, da priglašena medijska koncentracija ni podrejena določbam ZMed-1, v 25 dneh izda o tem odločbo (četrti odstavek 27. člena ZMed-1). Če ugotovi, da obstaja resen dvom o skladnosti medijske koncentracije z ZMed-1 in Uredbo (EU) 2024/1083, priglasitelja o tem pisno obvesti. Slednji lahko v 30 dneh od vročitve obvestila z razlogi za resen dvom predlaga zaveze za odpravo teh dvomov (peti odstavek 27. člena ZMed-1). AVK sprejme tiste zaveze, za katere presodi, da lahko glede na vrsto, obseg in verjetnost uspešne in pravočasne izvedbe odpravijo resen dvom o skladnosti medijske koncentracije z ZMed-1 in Uredbo (EU) 2024/1083 (šesti odstavek 27. člena ZMed-1). Če priglasitelj ne predloži zavez za odpravo resnih dvomov o skladnosti medijske koncentracije z ZMed-1 in Uredbo (EU) 2024/1083, AVK z odločbo medijsko koncentracijo prepove (sedmi odstavek 27. člena ZMed-1).
AVK v sto delovnih dneh od dneva začetka postopka ocene medijske koncentracije izda bodisi odločbo o skladnosti medijske koncentracije z ZMed-1 in Uredbo (EU) 2024/1083, če ugotovi, da medijska koncentracija nima bistvenega vpliva na medijsko pluralnost ter uredniško avtonomijo, bodisi odločbo o neskladnosti medijske koncentracije z ZMed-1 in Uredbo (EU) 2024/1083 in jo prepove, če ugotovi, da gre za medijsko koncentracijo, ki bistveno zmanjšuje medijsko pluralnost ali bistveno zmanjšuje uredniško avtonomijo (prvi odstavek 33. člena ZMed-1).
Zoper odločitve AVK pritožba ni dovoljena, dovoljen pa je upravni spor (39. člen ZMed-1).
Prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva
ZMed-1 v medijih prepoveduje:
- spodbujati nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva;
- ščuvati k storitvi kaznivih dejanj terorizma, potovanjem v tujino z namenom terorizma, financiranja terorizma, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, novačenja in usposabljanja za terorizem in tihotapstva, ki podpirajo teroristično dejavnost (prvi odstavek 51. člena ZMed-1).
Prepovedi veljajo tudi za avdiovizualne medijske storitve (drugi odstavek 51. člena ZMed-1).
Umetna inteligenca v medijih
V skladu z ZMed-1 se mora vsaka programska vsebina, ki je bila delno ali v celoti ustvarjena s sistemi generativne umetne inteligence, povsem jasno prepoznati in se posebej ločiti od drugih programskih vsebin medija (prvi odstavek 66. člena ZMed-1). Prav tako mora biti vsaka programska vsebina, ki je bila delno ali v celoti ustvarjena s sistemi generativne umetne inteligence, označena z jasnimi in sistematiziranimi oznakami, in sicer na začetku in koncu programske vsebine (drugi odstavek 66. člena ZMed-1). Izdajatelji pa morajo uporabnike seznaniti, na kakšen način uporabljajo sisteme umetne inteligence, posebej tam, kjer lahko uporaba takšnih sistemov vsebinsko vpliva na uporabo in razumevanje programskih vsebin, ali pri uporabi sistemov umetne inteligence, ki omogočajo avtomatizirano prilagajanje in ustvarjanje vsebin, ki ustrezajo različnim ciljnim skupinam (tretji odstavek 66. člena ZMed-1).
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
