Institut lastniške zadruge predstavlja zadrugo, organizirano kot pravno osebo brez odgovornosti, katere izključni namen je pridobivanje in upravljanje kapitalske naložbe v matični družbi ter zagotavljanje pravic članom za dolgoročno in stabilno udeležbo v lastništvu. Zakonodajalec vzpostavlja trojni sistem ureditve, ki obsega splošno zakonsko regulacijo, subsidiarno uporabo zadružne zakonodaje ter specifične davčne spodbude. Članstvo v lastniški zadrugi je omejeno na delavce matične ali vključene družbe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, pri čemer se zahteva minimalna 75-odstotna participacija upravičenih delavcev za pridobitev in ohranitev statusa.
Sistem financiranja lastniške zadruge temelji na kombinaciji virov. Obvezni deleži članov, omejeni na 300 evrov, predstavljajo osnovo premoženja zadruge. Prispevek matične družbe skozi pogodbo o prispevku družbe omogoča sistematično krepitev kapitalske naložbe, pri čemer zakon določa zgornjo mejo prispevka kot zmnožek deleža kapitalske naložbe in EBITDA matične družbe. Tretji vir predstavljajo namenska dolžniška sredstva, ki jih zadruga lahko uporabi izključno za pridobivanje kapitalske naložbe ali poplačilo valorizirane vrednosti na osebnih kapitalskih računih.
Zakonodajalec uvaja sofisticiran sistem lastnih računov, ki sestoji iz prehodnega računa za vodenje dolga iz pridobitve kapitalske naložbe, osebnih kapitalskih računov za vodenje valoriziranih vrednosti obveznih deležev ter opcijskega kolektivnega kapitalskega računa. Razporeditev vrednosti na osebne kapitalske račune sledi merilom distribucije, določenim v zadružnih pravilih, pri čemer razmerje pripisov ne sme presegati razmerja ena proti osem. Sistem valorizacije omogoča participacijo članov v rasti vrednosti podjetja, ob prenehanju članstva pa zagotavlja izplačilo valorizirane vrednosti obveznega deleža.
Davčni režim predstavlja osrednji steber podpornega sistema za razvoj lastniških zadrug. Matična družba lahko uveljavi davčno priznan odhodek za prispevke lastniški zadrugi, medtem ko lastniška zadruga koristi 100-odstotno olajšavo za prihodke financiranja s strani matične družbe. Fizične osebe uživajo znižano obdavčitev dobička iz kapitala pri prodaji deležev lastniški zadrugi ter degresivno obdavčitev izplačil iz zadruge, ki po 15 letih članstva pade na nič odstotkov. Pripisi vrednosti na osebne kapitalske račune niso predmet obdavčitve do izplačila.
Institucionalni okvir zagotavlja ministrstvo, pristojno za ekonomsko demokracijo, ki vodi evidenco lastniških zadrug in izvaja upravni nadzor. Status lastniške zadruge se pridobi z odločbo ministrstva, pri čemer zakon določa stroge pogoje za ohranitev statusa, vključno z obveznostjo poročanja in možnostjo mirovanja ali odvzema statusa pri neizpolnjevanju zakonskih pogojev. Registrski organ po uradni dolžnosti vpiše oznako "lastniška zadruga delavcev" ali "l.z.d." v firmo zadruge.
Organ upravljanja lastniške zadruge sestavljajo občni zbor kot najvišji organ, upravni odbor ali predsednik ter nadzorni odbor ali preglednik. Zakon vzpostavlja režim nezdružljivosti funkcij, ki poslovodjem in večinskim lastnikom matične družbe prepoveduje opravljanje vodstvenih funkcij v lastniški zadrugi. Odločanje v občnem zboru temelji na načelu en član – en glas, pri čemer se zadružna pravila in strateške odločitve sprejemajo s kvalificirano večino.
Prehodna ureditev določa začetek uporabe zakona s 1. januarjem 2026, kar omogoča pripravo podzakonskih predpisov in vzpostavitev administrativne infrastrukture. Republika Slovenija se zavezuje k izvajanju ukrepov za razvoj delavskega lastništva skozi informiranje, izobraževanje in ozaveščanje, ki se financirajo iz proračunskih sredstev ali sredstev Evropske unije.
Zakonska ureditev prinaša potencialne izzive pri implementaciji. Kompleksnost sistema lastnih računov in valorizacije zahteva sofisticirane računovodske rešitve. Omejitev pridobivanja kapitalske naložbe na eno matično družbo preprečuje diverzifikacijo tveganj. Potencialni konflikt interesov med kratkoročnimi finančnimi interesi članov in dolgoročno stabilnostjo podjetja zahteva uravnoteženo vodenje zadruge. Davčne spodbude predstavljajo fiskalno breme, katerega učinkovitost bo potrebno spremljati.
Zakon predstavlja ambiciozen poskus sistemske transformacije lastništva v slovenskem gospodarstvu. Uspešnost modela bo odvisna od pripravljenosti delavcev za kolektivno organiziranje, podpore managementa matičnih družb ter učinkovitosti davčnih spodbud. Primerjalnopravno gre za unikaten pristop, ki združuje elemente zadružništva, delavskega lastništva in davčnih spodbud v koherenten sistem, katerega dolgoročni učinki na produktivnost, stabilnost zaposlitve in porazdelitev bogastva bodo predmet prihodnje evalvacije.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
