Zakon o javnih uslužbencih (ZJU-1)

V prvem delu zakona so za uvodnimi določbami, v katerih so določene vsebina zakona ter definicijijavnega uslužbenca, delodajalca (ki ostajata enaki kot do sedaj, tako 2. in 3. člen) in drugo, urejena skupna načela sistema javnih uslužbencev, kot so načelo enakopravne dostopnosti (7. člen), zakonitosti (8. člen) in strokovnosti (9. člen), dopolnjeno je načelo etičnega, častnega in do javnosti odprtega ravnanja (10. člen) ter na novo vzpostavljeno načelo varovanja javnega uslužbenca in plačana pravna pomoč (15. člen).

Prvi del zakona ureja še druga skupna vprašanja sistema javnih uslužbencev (III. poglavje), pri čemer so podobno kot do sedaj urejeni način določanja pravic in obveznosti (velja, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati manj ali več pravic, kot je to določeno z zakonom ali s kolektivno pogodbo – 16. člen), pravica javnih uslužbencev do sindikalnega združevanja, delovanja in stavke (18. in 19. člen) ter obveznost, da ima vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, v katerem so določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog (razen če zakon ne določa drugače).

Drugi del zakona določa posebnosti sistema javnih uslužbencev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, vključno z določbami o sistemizaciji delovnih mest, zaposlovanju, ocenjevanju, disciplinski in odškodninski odgovornosti, pripravništvu, premeščanju, odpovedi in napredovanju. Velja za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, za javne agencije, sklade in zavode pa se uporablja le v delu, ki ureja kadrovski načrt. Enako kot do sedaj velja, da se lahko za določene kategorije javnih uslužbencev (na primer sodno osebje, diplomate, vojake itd.) posamezna vprašanja uredijo drugače.

Enako kot do zdaj uradnik opravlja javna dela, strokovno-tehnični delavec pa spremljajoča, s to novostjo, da se za uradniška delovna mesta izjemoma štejejo tudi tista, na katerih se opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela, ki so bistvena za izvrševanje nalog organa in za opravljanje katerih je zahtevano poznavanje javnih nalog organa, ter spremljajoča dela, ki so neposredno operativno povezana s policijskimi, vojaškimi oziroma z obveščevalno-varnostnimi nalogami (šesti odstavek 22. člena).

Medtem ko določbe v zvezi z odločanjem o pravicah, obveznostih in odgovornostih (V. poglavje) ostajajo praktično enake, pa je nekaj novosti mogoče najti v VI. poglavju, v katerem ZJU-1 podrobno ureja načrtovanje kadrov in sistemizacijo delovnih mest v javnem sektorju. Sistemizacijo enako kot do zdaj določa predstojnik organa, v določenih primerih pa minister ali generalni sekretar vlade (41. člen). Vlada določi skupna izhodišča za sistemizacijo in daje soglasje, razen pri manjših spremembah (42. člen). Kadrovski načrt, ki prikazuje število zaposlitev in načrtovane spremembe za dveletno obdobje, mora biti usklajen s proračunom in programom dela organa (43.–45. člen).

Za namen ravnanja s kadri se vzpostavlja interni trg dela za učinkovitejše upravljanje presežnih kadrov (47. člen), vzpostavlja se enotna baza razpisov in prostih delovnih mest, dostopna vsem organom, vključenim v interni trg dela (48. člen), uvaja se vodenje kadrovskih evidenc v elektronski obliki (58. člen) in spodbuja digitalizacija upravnih postopkov. Zaradi naraščajočega kadrovskega primanjkljaja je predvidena ponovna uvedba kadrovskih štipendij – štipendiranje je podrobneje urejeno v VII. poglavju ZJU-1, verjetno največja novost, povezana s kadrovanjem, pa je vzpostavitev Centra za kadre (62. člen v povezavi s 170. členom). Ta naj bi bil do 1. junija letos oblikovan znotraj Ministrstva za javno upravo, bo pa njegovo delo kot osrednje točke za izvajanje prvega dela izbirnih postopkov za zaposlitev uradnikov vzpostavljeno postopoma, in sicer v skladu s terminskim planom, ki ga bo določila vlada v enem mesecu po uveljavitvi zakona. Ta prehodna ureditev omogoča postopno uvedbo centraliziranega sistema brez motenj v delovanju državne uprave, hkrati pa zagotavlja, da so vsi organi ustrezno pripravljeni na novi sistem.

Center za kadre skrbi za:

1. objavo javnega natečaja, preverjanje pogojev za uvrstitev v izbirni postopek, izvajanje prvega dela izbirnega postopka v javnem natečaju za državne organe, vključno s presojo temeljnih osebnih sposobnosti in veščin kandidatov;

2. pomoč organom pri presoji osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela v drugem delu izbirnega postopka v javnem natečaju ter pomoč pri presoji osebnih sposobnosti in veščin v posebnih javnih natečajih za položaje iz prvega odstavka 72. člena ZJU-1;

3. razvoj kompetenc – sistem osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela ter drugih orodij za ravnanje s kadri;

4. izvajanje javnega natečaja za podeljevanje štipendij za organe državne uprave;

5. izvedbo izbirnih postopkov za uradniška delovna mesta tudi za občinske uprave in za druge državne organe (na primer Državni zbor, Državni svet, Računsko sodišče itd.);

6. druge naloge na področju ravnanja s kadri.

Izvzeti iz novega sistema so zaposleni v Policiji, pooblaščene uradne osebe v Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in drugi javni uslužbenci, ki jih urejajo specialni predpisi (na primer obveščevalne službe, vojaške osebe).

Nov zakon predvideva tudi posodobitve in izboljšave drugih institutov, kot so spremembe na področju večje fleksibilnosti pri ravnanju s kadri, hkrati pa se – enako, kot je to veljalo že sedaj za uradniška delovna mesta – prepoved opravljanja nekaterih dejavnosti širi tudi na strokovno-tehnična delovna mesta. Zakon uvaja še profesionalizacijo vodenja, in sicer uvaja višje zahteve za vodstvene kadre: lahko se določi, da morajo osebe na položaju izkazovati funkcionalna znanja upravnega vodenja in ravnanja s kadri ter druga posebna znanja (90. člen), za nekatere položaje (kot so generalni sekretar in generalni direktor v ministrstvu, direkor občinske uprave itd.) pa so ti pogoji obvezni.

Prenovljen je tudi sistem napredovanja. Novi zakon ne pozna več ocene, ki je potrebna za napredovanje v naziv, ampak se uvaja avtomatično napredovanje (podobno kot predvideva Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSPJS) za napredovanje v plačnih razredih). V 122. členu ZJU-1 je tako določeno, da uradnik vsakokrat napreduje v za eno stopnjo višji naziv:

– v nazive do vključno sedme stopnje po treh letih od zadnjega imenovanja v naziv;

– v nazive od šeste do četrte stopnje po štirih letih od zadnjega imenovanja v naziv;

– v nazive tretje stopnje po petih letih od zadnjega imenovanja v naziv;

– v naziv druge stopnje po sedmih letih od zadnjega imenovanja v naziv;

– v naziv prve stopnje po desetih letih od zadnjega imenovanja v naziv.

ZJU-1 ureja tudi t. i. zadržano napredovanje (123. člen), pospešeno napredovanje (124. člen), priznanja javnih uslužbencev (125. člen), ponovno ureja disciplinsko odgovornost, pri čemer se posamezna vprašanja disciplinskega postopka in sankcij uredijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali poklica (126. člen), omeniti pa velja, da zakon v prehodnih in končnih določbah opredeljuje še disciplinsko odgovornost in kršitve (162. in 163. člen) ter disciplinske ukrepe in njihov vpis v kadrovsko evidenco. V prehodnih in končnih določbah so urejena tudi vprašanja, kot na primer v kolikšnem času morajo javni uslužbenci, ki so bili na položaj imenovani do 31. decembra 2025, pridobiti funkcionalna znanja upravnega vodenja in ravnanja s kadri, spregled izobrazbe ter način teka časovnega obdobja za napredovanje v naziv itd.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.