V soboto, 2. septembra 2023, se je uveljavil Zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (ZIUOPZP). Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik so ukrepi iz ZIUOPZP razdeljeni v štiri sklope. Prvi sklop predstavlja pomoč prebivalcem, drugi gospodarstvu, tretji občinam, četrti sklop ukrepov pa zajema sanacijske in preventivne ukrepe na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti.
ZIUOPZP je razdeljen na šest delov. Prvi del obsega splošne določbe, v katerih je med drugim pojasnjeno, da se z njim posega v 40 drugih zakonov. Drugi del vsebuje določbe, s katerimi ZIUOPZP konkretno spreminja obstoječe zakone. Tretji del zajema določbe, s katerimi ZIUOPZP odstopa od določb posameznih zakonov. Četrti del uzakonja začasne ukrepe za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Peti in šesti del pa predstavljata kazenske ter prehodne in končne določbe. V nadaljevanju so predstavljene nekatere spremembe zakonov in odstopi od dosedanjih ureditev ter nekateri začasni ukrepi.
Spremembe drugih zakonov
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F)
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F) je med drugim dopolnjen 17. člen. V skladu z njim lahko javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija (RS), ki prek javnih razpisov ali javnih pozivov izvaja kreditiranje, zaradi okoliščin, povezanih s posledicami poplav v avgustu 2023, odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, še niso zapadle v plačilo do dneva uveljavitve tega zakona. Do ukrepa so upravičeni vsi kreditojemalci javnih skladov.
Javni sklad in kreditojemalec se z aneksom h kreditni pogodbi dogovorita za čas trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, vendar največ za 12 mesecev. Odlog plačila lahko javni sklad izvede ne glede na določbe javnega razpisa ali javnega poziva, po katerem je bil kredit dodeljen. Odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. V času trajanja odloga plačila obveznosti iz kreditnih pogodb javnim skladom se obresti in drugi stroški ne obračunavajo in plačujejo.
Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3)
V Zakon o urejanju prostora (ZUreP-3) je umeščen novi 131.a člen, ki določa, da se lahko za načrtovanje prostorskih ureditev, namenjenih za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč, sprejme občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za odpravo posledic naravne nesreče, s katerim se lahko spremenijo tudi namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji, določeni z občinskim prostorskim načrtom (OPN). Druge namenske rabe so podrejene izvedbi ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti, varnosti pred plazovi in zagotovitev novih stavbnih zemljišč. OPPN za obnovo se lahko izdela in sprejme tudi v občini, ki še nima sprejetega OPN. OPPN za obnovo nadomesti v svojem območju urejanja do tedaj veljavne izvedbene prostorske akte za to območje. OPPN za obnovo je lahko sprejet za območje, ki je bilo prizadeto v naravni nesreči. Območja, za katera se lahko sprejme OPPN za obnovo, pa ob upoštevanju obsega in posledic naravne nesreče določi Vlada.
Odstop od dosedanjih zakonskih ureditev
Zakon o financiranju občin (ZFO)
Po 17. členu ZIUOPZP se občina, prizadeta v poplavah in plazovih, ne glede na omejitev zadolževanja iz 10.b člena Zakona o financiranju občin (ZFO-1) v letih 2023 in 2024 lahko zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 15 odstotkov realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz proračuna RS za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov. Pri tem se lahko občina zadolži samo za namen odprave posledic poplav in plazov, pri čemer pa lahko zaradi tega ukrepa do konca leta 2034 presega največji obseg možnega zadolževanja.
Po 18. členu ZIUOPZP pa se lahko občina, prizadeta v poplavah in plazovih, ne glede na peti odstavek 10.a člena ZFO-1 in drugi odstavek 85. člena Zakona o javnih financah (ZJF) v letih 2023 in 2024 likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 10 odstotkov vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Zakon o dohodnini (ZDoh-2) in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
V skladu z 20. členom ZIUOPZP zavezancu po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) ter zavezancu po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ne glede na šesti odstavek 55.a člena ZDDPO-2 oziroma šesti odstavek 66.a člena ZDoh-2 ni treba povečati davčne osnove, če je do odtujitve opreme prišlo na podlagi uničenja zaradi poplav in plazov.
Ne glede na prvi odstavek 71. člena ZDoh-2 pa se po prvem odstavku 21. člena ZIUOPZP za leto 2023 na parcelah kmetijskih zemljišč, ki so jih prizadeli poplave in plazovi, s stopnjo poškodovanosti 50 odstotkov ali več davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 odstotkov katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2023.
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
Po 32. členu ZIUOPZP lahko ne glede na 27.c člen Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) upravičenec v obdobju od 1. septembra 2023 do 31. decembra 2023, če gre za odpravljanje posledic in sanacijo škode zaradi poplav in plazov, opravlja začasno ali občasno delo v neomejenem obsegu, pri čemer mora upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ki urejajo delovni čas, nočno delo ter odmore in počitke. V tem obdobju se določbe ZUTD o omejitvi bruto dohodka upravičenca za opravljeno začasno in občasno delo ne upoštevajo.
Zakon o vrtcih (ZVrt), Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre-1) in Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)
Po prvem odstavku 35. člena ZIUOPZP so ne glede na 32. člen Zakona o vrtcih (ZVrt) ter 24. in 31. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ter ne glede na veljavno odločbo o znižanem plačilu za vrtec starši, ki jim je izdana odločba o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, oproščeni plačila za vrtec. Ukrep iz tega člena se uporablja od 4. avgusta 2023 do 31. decembra 2023.
Po prvem odstavku 36. člena ZIUOPZP imajo ne glede na 14. člen Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1) in 25. člen ZUPJS ter višino že dodeljene subvencije učenci in dijaki v šolskem letu 2023/2024 na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona pravico do subvencije malice v višini cene malice za obdobje do 31. decembra 2023.
Po drugem odstavku istega člena ZIUOPZP imajo ne glede na 14. člen ZŠolPre-1 in 26. člen ZUPJS ter višino že dodeljene subvencije učenci v šolskem letu 2023/2024 na podlagi odločbe o izredni denarni socialni pomoči iz razlogov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona pravico do subvencije kosila v višini cene kosila za obdobje do 31. decembra 2023.
Po prvem odstavku 37. člena ZIUOPZP ne glede na tretji odstavek 42. člena ZUPJS upravičenec do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake ter subvencije kosila za učence centru za socialno delo sporoči tudi spremembo v vrednosti nepremičnine, nastale zaradi poplav in plazov. Center za socialno delo v primeru iz tega odstavka na novo odloči o posamezni pravici.
Po prvem odstavku 38. člena ZIUOPZP pa so ne glede na 33. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) do izredne denarne socialne pomoči za namen odprave posledic poplav in plazov upravičene samske osebe ali družine, ki jim je zaradi poplav in plazov nastala škoda, ne glede na njihov materialni položaj.
Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2)
V skladu s prvim odstavkom 54. člena ZIUOPZP lahko kreditojemalec ne glede na 4., 12. in 54. člen Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-2) pri dajalcu kredita, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja po ZPotK-2, uveljavlja odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe iz razloga nezmožnosti zagotavljanja plačila obveznosti iz kreditne pogodbe zaradi nastanka premoženjske škode, ki je nastala kot posledica poplav in plazov. Po drugem odstavku istega člena ZIUOPZP pa se za kreditojemalca šteje fizična oseba, ki je državljan RS in ima stalno prebivališče v RS.
Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), Zakon o gozdovih (ZG) in Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS)
Po 66. členu ZIUOPZP ima RS ne glede na 17. do 25.a člen Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), 47. člen Zakona o gozdovih (ZG) ter 41. in 42. člen Zakona o agrarnih skupnostih (ZAgrS) pravico do nakupa zemljiške parcele, ki je kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija, za namen odprave posledic poplav in plazov.
Gradbeni zakon (GZ-1)
V skladu z 68. členom ZIUOPZP pa se ne glede na tretji odstavek 5. člena Gradbenega zakona (GZ-1) pri rekonstrukciji, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic poplav in plazov in s katero se vzpostavi prejšnje stanje objekta, lahko lega, gabariti in zunanjost objekta spremenijo v obsegu manjših dopustnih odstopanj iz 79. člena GZ-1, če se prijavi začetka gradnje priložita projektna dokumentacija za izvedbo gradnje in vodno soglasje, če je to predpisano, ter se dela začnejo najpozneje do 31. julija 2024.
Začasni ukrepi
Poleg predstavljenega ZIUOPZP uvaja začasne ukrepa na več kot 20 področjih. Na tem mestu kaže omeniti 101. člen ZIUOPZP, ki določa, da lahko za zagotovitev dela sredstev za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov, delodajalec po posvetovanju s sindikatom oziroma svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci pri delodajalcu, določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Za solidarnostno delovno soboto se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.
S 156. členom ZIUOPZP pa se je za sofinanciranje izvedbe ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi, ustanovil Sklad za obnovo Slovenije, v katerem se zbirajo sredstva iz proračuna RS, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.