Zakon o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj (ZFSGJNS)

Obseg sredstev

ZFSGJNS določa, da se v državnem proračunu za izvajanje projektov gradnje ali obnove zagotovi skupno do 1.000.000.000 evrov. Ta finančna sredstva pa se v letih od 2025 do vključno 2034 zagotovijo v višini do 100 milijonov evrov letno, in sicer na posebnih proračunskih postavkah pri ministrstvu, pristojnem za stanovanjske zadeve (4. člen ZFSGJNS).

Namen porabe sredstev

Po ZFSGJNS se javna najemna stanovanja, ki so pridobljena s sredstvi tega zakona, prednostno dodelijo mlajšim odraslim in mladim družinam v skladu s pravili oddajanja javnih najemnih stanovanj, ki jih določa zakon, ki ureja stanovanjska najemna razmerja (drugi odstavek 5. člena ZFSGJNS).

Sredstva, ki bodo na podlagi ZFSGJNS zagotovljena v posameznem državnem proračunu, se lahko porabijo za (1) vplačilo dodatnega namenskega premoženja v kapital Stanovanjskega sklada RS in za (2) subvencijo obrestne mere za zadolžitev končnih upravičencev do sredstev pri SID banki (tretji odstavek 5. člena ZFSGJNS).

Končni upravičenci do sredstev po ZFSGJNS so Stanovanjski sklad RS, občinski in medobčinski javni stanovanjski skladi, občine ter pravne osebe, vpisane v register neprofitnih stanovanjskih organizacij (peti odstavek 5. člena ZFSGJNS).

Dodatno namensko premoženje Stanovanjskega sklada RS

V skladu z ZFSGJNS sme Stanovanjski sklad RS sredstva porabiti za: (1) lastne projekte gradnje ali obnove javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj, (2) zagotavljanje posojil za projekte gradnje ali obnove javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj drugim končnim upravičencem do sredstev ter (3) izvajanje soinvestitorstva in partnerstva v skladu z zakonom, ki ureja stanovanjska najemna razmerja, za namene izvedbe projektov gradnje ali obnove javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj z drugimi končnimi upravičenci do sredstev (drugi odstavek 7. člena ZFSGJNS).

Stanovanjski sklad RS posojila dodeljuje in izvaja soinvestitorstvo in partnerstvo z drugimi končnimi upravičenci do sredstev na podlagi javnega poziva, v katerem določi zlasti skupni obseg sredstev, namenjenih za posojila, in obseg sredstev, namenjenih za soinvestitorstvo in partnerstvo, pogoje za njihovo pridobitev, posojilne pogoje, način zavarovanja posojila, merila za določitev višine posojila, upravičence ter rok za vložitev vloge za posojilo oziroma soinvestitorstvo in partnerstvo. Javni poziv mora Stanovanjski sklad RS pred objavo uskladiti z ministrstvom, pristojnem za stanovanjske zadeve (tretji odstavek 7. člena ZFSGJNS).

Subvencija obrestne mere za zadolžitev pri SID bank

Dalje ZFSGJNS določa, da če končnemu upravičencu do sredstev SID banka v skladu z zakonom, ki ureja Slovensko izvozno in razvojno banko, odobri kredit v svojem imenu in za svoj račun za namen izvedbe projektov gradnje ali obnove javnih najemnih stanovanj ali javnih najemnih oskrbovanih stanovanj, mu SID banka v imenu in za račun Slovenije dodeli subvencijo obrestne mere. To mu dodeli v okviru instituta neposredne pogodbe. Subvencionirana obrestna mera je fiksna in znaša 1 odstotek letno. Ročnost kredita pa ne sme biti krajša od 30 let, razen na izrecno zahtevo končnega upravičenca do sredstev (prvi odstavek 8. člena ZFSGJNS).

Predkupna pravica Stanovanjskega sklada RS

ZFSGJNS predvideva tudi predkupno pravico Stanovanjskega sklada RS, če se v izvršilnem ali stečajnem postopku nad končnim upravičencem do sredstev prodaja nepremičnina, za katero so bila končnemu upravičencu do sredstev dodeljena sredstva na podlagi ZFSGJNS (prvi odstavek 9. člena ZFSGJNS).

Brezplačna odsvojitev nepremičnine

Poleg predstavljenega ZFSGJNS omogoča, da se nepremičnina v lasti Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti zaradi upoštevanja javnega interesa, povezanega z zagotavljanjem javnih najemnih stanovanj in javnih najemnih oskrbovanih stanovanj, lahko brezplačno odsvoji v korist oseb javnega prava. Po ZFSGJNS se šteje, da javni interes za brezplačno odsvojitev obstaja, če se nepremičnina brezplačno odsvoji v korist druge osebe javnega prava z namenom, da se bodo na njej zgradila ali obnovila stanovanja za potrebe zagotavljanja javnih najemnih stanovanj ali javnih najemnih oskrbovanih stanovanj (prvi odstavek 11. člena ZFSGJNS). Za brezplačno odsvojitev nepremičnine se v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, uporablja metoda neposredne pogodbe brez objave namere o sklenitvi neposredne pogodbe. Nepremičnina mora biti ob brezplačni odsvojitvi prosta vseh bremen, ki bi onemogočala projekte gradnje oziroma bi pridobitelju povzročila večje stroške. Za vse druge vsebine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti (drugi odstavek 11. člena ZFSGJNS).

Brezplačna ustanovitev služnosti

Prav tako je po ZFSGJNS ustanavljanje služnosti na nepremičnem premoženju države v korist samoupravnih lokalnih skupnosti ali ustanavljanje služnosti na nepremičnem premoženju samoupravnih lokalnih skupnosti v korist države brezplačno, če se služnost ustanavlja za namen graditve ali obnove javnih najemnih stanovanj ali javnih najemnih oskrbovanih stanovanj (prvi odstavek 12. člena ZFSGJNS). Ustanavljanje služnosti ali stavbne pravice na nepremičnem premoženju v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti je lahko brezplačno le v korist druge osebe javnega prava ali v korist pravne osebe s statusom neprofitne stanovanjske organizacije, ki je v 100-odstotni neposredni lasti države, samoupravne lokalne skupnosti ali Stanovanjskega sklada RS, če je to v javnem interesu. Po ZFSGJNS se šteje, da javni interes za brezplačno ustanovitev služnosti ali stavbne pravice obstaja, če se služnost ali stavbna pravica ustanovi z namenom, da se bodo na nepremičnini zgradila ali obnovila stanovanja za potrebe zagotavljanja javnih najemnih stanovanj ali javnih najemnih oskrbovanih stanovanj (drugi odstavek 12. člena ZFSGJNS). Za vprašanja glede ustanavljanja služnosti in stavbnih pravic iz predhodnih odstavkov, ki niso urejena s tem zakonom, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti (tretji odstavek 12. člena ZFSGJNS).

Pripravil: Patricij Maček

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.