Zakon o bančništvu (ZBan-4)

Glede nasprotja interesov

Po ZBan-4 morajo člani Sveta Banke Slovenije in njeni zaposleni pred nastopom funkcije oziroma pred zaposlitvijo in nato enkrat letno predložiti izjavo o osebnih interesih (prvi odstavek 27. člena). Podrobnejšo vsebino in način predložitve izjave določi Banka Slovenije v notranjem aktu, pri čemer izjava vsebuje vsaj informacije o deležih v obliki delnic, lastniških finančnih instrumentov, obveznic, vzajemnih skladov, investicijskih skladov, mešanih skladov, hedge skladov in investicijskih skladov, s katerimi se trguje na borzi, ki bi lahko pomenili nasprotje interesov za Banko Slovenije (drugi odstavek 27. člena). Kadar imajo člani Sveta Banke Slovenije ali drugi zaposleni ob zaposlitvi ali kadarkoli pozneje v lasti finančne instrumente, ki bi lahko pomenili nasprotje interesov, lahko Banka Slovenije za vsak primer posebej določi ukrepe, ki jih mora glede imetništva finančnih instrumentov ali razpolaganja z njimi upoštevati član Sveta Banke Slovenije ali zaposleni, vključno z zahtevo, da se ti instrumenti v razumnem roku prodajo ali odsvojijo in da imetnik pred razpolaganjem pridobi dovoljenje Banke Slovenije (tretji odstavek 27. člena).

Glede bonitetnih zahtev

ZBan-4 določa, da Banka Slovenije presoja zahtevo za oceno združitve ali delitve v okviru zagotavljanja trdnosti bonitetnega profila finančnih deležnikov po izvedbi nameravanega posla in zlasti za obravnavanje tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bili finančni deležniki izpostavljeni med nameravanim poslom, ter tveganj, ki bi jim lahko bil izpostavljen subjekt, nastal na podlagi nameravanega posla (prvi odstavek 102. člena). Banka Slovenije nameravani posel oceni v skladu z naslednjimi merili:

a) ugled finančnih deležnikov, vključenih v nameravani posel;

b) finančna trdnost finančnih deležnikov, vključenih v nameravani posel, zlasti v zvezi z vrsto načrtovanih poslov, ki so predvideni za subjekt, nastal na podlagi nameravanega posla;

c) ali bo subjekt, nastal na podlagi nameravanega posla, lahko izpolnil in še naprej izpolnjeval bonitetne zahteve iz ZBan-4 oziroma Direktive 2013/36/EU in Uredbe 575/2013/EU, ter kadar je ustrezno, drugih pravnih aktov Evropske unije (EU), zlasti ZFK oziroma Direktive 2002/87/ES in zakona, ki ureja plačilne storitve in sisteme, oziroma Direktive 2009/110/ES;

č) ali je izvedbeni načrt nameravanega posla realističen in trden z bonitetnega vidika;

d) ali obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da gre ali je šlo v zvezi z nameravanim poslom za pranje denarja ali financiranje terorizma, kot sta opredeljena v zakonu, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, oziroma 1. členu Direktive 2015/849/EU, ali za poskus tega ali da bi nameravani posel lahko povečal tveganje takega ravnanja (drugi odstavek 102. člena).

ZBan-4 prav tako določa, da če Banka Slovenije oceni, da bi lahko nameravani posel o pomembnem prenosu sredstev ali obveznosti negativno vplival na izpolnjevanje bonitetnih zahtev iz ZBan-4 ali Uredbe 575/2013/EU, o tem obvesti subjekt nadzora, ki je poslal uradno obvestilo. Negativni vpliv nameravanega posla je lahko razlog za nadzorniško ukrepanje Banke Slovenije v skladu z 10. poglavjem ZBan-4 (četrti odstavek 269. člena).

ZBan-4 dalje določa, da Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za podružnico iz tretje države, če je podan katerikoli od navedenih razlogov:

a) podružnica iz tretje države ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja za podružnico iz tretje države,

b) matična družba ali njena skupina ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo zanjo na podlagi prava tretje države, ali pa obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da ne izpolnjuje teh zahtev ali da jih bo prekršila v naslednjih 12 mesecih (prvi odstavek 314. člena ZBan-4).

Poleg tega določa, da Banka Slovenije podružnici iz tretje države odvzame dovoljenje za podružnico iz tretje države, če:

a) podružnica iz tretje države ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja,

b) matična družba ali njena skupina ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo zanjo na podlagi prava tretje države, ali pa obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da ne izpolnjuje teh zahtev ali da jih ne bo izpolnjevala v naslednjih 12 mesecih (prvi odstavek 381. člena ZBan-4).

Glede podnebne nevtralnosti

Uprava in nadzorni svet banke v okviru svojih pristojnosti in dolžnosti na podlagi ZBan-4 pripravita in spremljata izvajanje posebnih načrtov, ki vključujejo merljive cilje in procese ter so namenjeni spremljanju in obravnavanju finančnih tveganj, ki kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno izhajajo iz okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov, vključno s tistimi, ki izhajajo iz procesa prilagajanja in trendov prehoda v zvezi:

− z ustreznimi regulativnimi cilji in pravnimi akti EU in Republike Slovenije ter drugih držav članic glede ESG dejavnikov, zlasti s ciljem doseganja podnebne nevtralnosti,

− ter kadar je ustrezno, za mednarodno dejavne banke, s pravnimi in regulativnimi cilji tretjih držav (peti odstavek 197. člena ZBan-4). Pri merljivih ciljih in procesih za obravnavanje ESG tveganj, vključenih v načrte, se upoštevajo najnovejša poročila in ukrepi, ki jih predpiše Evropski znanstveni svetovalni odbor za podnebne spremembe, zlasti v zvezi z doseganjem podnebnih ciljev EU (šesti odstavek 197. člena ZBan-4).

V skladu z ZBan-4 Banka Slovenije pregleduje in vrednoti procese upravljanja banke in upravljanja njenih tveganj za obravnavanje ESG tveganj ter izpostavljenosti banke ESG tveganjem. Pri določitvi ustreznosti procesov in izpostavljenosti banke Banka Slovenije upošteva poslovni model banke. Izpostavljenosti banke ESG tveganjem se ocenijo tudi na podlagi načrtov banke iz petega in šestega odstavka 197. člena ZBan-4. Postopki upravljanja banke in upravljanje njenih tveganj v zvezi z ESG tveganji se uskladijo s cilji iz teh načrtov (prvi odstavek 231. člena ZBan-4). Pregledovanje in ovrednotenje vključujeta ocenjevanje načrtov banke iz petega in šestega odstavka 197. člena ZBan-4 ter napredka banke pri obravnavanju ESG tveganj, ki izhajajo iz procesa prilagajanja podnebni nevtralnosti, in pri doseganju drugih ustreznih regulativnih ciljev EU v zvezi z ESG dejavniki (drugi odstavek 231. člena ZBan-4).

Glede kriptosredstev

ZBan-4 zahteva, da banka izvede predhodno oceno vsake izpostavljenosti kriptosredstvom, ki jo namerava prevzeti, in ustreznosti obstoječih procesov in postopkov za upravljanje tveganja nasprotne stranke ter o teh ocenah poroča Banki Slovenije (četrti odstavek 203. člena ZBan-4).

Prav tako zahteva, da banka izvede predhodno oceno vsake izpostavljenosti kriptosredstvom, ki jo namerava prevzeti, in ustreznosti procesov in postopkov za upravljanje tržnega tveganja ter o teh ocenah poroča Banki Slovenije (drugi odstavek 206. člena ZBan-4).

Banka mora vzpostaviti in uresničevati tudi ustrezno politiko in procese za upravljanje operativnega tveganja, vključno s tveganji, ki izhajajo iz dogovorov o zunanjem izvajanju, ter neposrednih in posrednih izpostavljenosti kriptosredstvom in izpostavljenosti ponudnikom storitev v zvezi s kriptosredstvi in za kritje redkih dogodkov, ki imajo za banko pomembne posledice ali velik vpliv (prvi odstavek 211. člena ZBan-4).

Banka Slovenije pa pregleduje in vrednoti ocenjevanje procesov upravljanja banke in upravljanja njenih tveganj za izpostavljenosti kriptosredstvom in opravljanje storitev v zvezi s kriptosredstvi, vključno z upoštevanjem politik in postopkov banke za opredelitev tveganj, ter ustreznost rezultatov ocen iz četrtega odstavka 203. in drugega odstavka 206. člena ZBan-4 (232. člena ZBan-4).

Glede pogojev za člana Sveta Banke Slovenije

Končno ZBan-4 posega tudi v 30. člen Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1), ki bo po novem v drugem odstavku določal, da je lahko za člana Sveta Banke Slovenije imenovana oseba, ki izpolnjuje vse naslednje pogoje:

1. je državljan Republike Slovenije;

2. ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;

3. ima ustrezne delovne izkušnje na področju denarne politike, bančništva, finančnih trgov, prava ali drugega finančnega področja, potrebne za opravljanje nalog člana Sveta Banke Slovenije;

4. ni bila obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zoper njo ni vložena pravnomočna obtožnica za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti;

5. ima ugled in lastnosti za opravljanje funkcije člana Sveta Banke Slovenije v skladu z najvišjimi standardi integritete, etičnega ravnanja ter preprečevanja nasprotja interesov.

Pripravil: Patricij Maček

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.