18. januarja 2024 je ESČP odločilo, da so pogoji, navedeni v 7. členu Direktive sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine, skladni z 8. členom EKČP, kar pomeni predvsem to, da mora posameznik s statusom begunca izkazati zadostna finančna sredstva, da bo svojo družino v novi državi lahko preživljal, če v prvih treh mesecih od pridobitve statusa ne zaprosi za združitev z družino.
Gospod Dabo je sirski državljan, ki je s svojo prvo ženo in petimi otroki živel v Jordaniji. Leta 2013 se je vrnil v Sirijo, kjer se je zaposlil kot zdravnik. Iz Sirije je odšel novembra istega leta. V Grčiji se je poročil s svojo drugo ženo, od tam pa sta oba migrirala na Švedsko. Na Švedskem sta zaprosila za status begunca, ta pa jima je bil odobren 8. marca 2016. Med tem je njegova družina še vedno prebivala v Jordaniji pod zaščito Agencije Združenih narodov za begunce.
24. novembra je gospod Dabo zaprosil za združitev družine, njegova prošnja pa je bila zavrnjena, saj ni izpolnjeval pogojev, določenih v švedskem začasnem zakonu o omejitvah. Ta začasni zakon je začel veljati 20. julija 2016 in dopolnjuje švedski zakon o tujcih. Z njim so med drugim v celoti implementirani minimalni standardi po 7. členu direktive EU o pravici do združitve družine. Sprejet je bil zaradi rekordnega števila beguncev, ki so v tistem času na Švedskem pridobili status, njegov namen pa je bil zmanjšati število prosilcev za azil, hkrati pa izboljšati zmogljivost sprejema in integracijo vseh. Akt je leta 2019 postal del redne zakonodaje in velja še danes.
Implementirana direktiva v 7. členu med drugim narekuje, da če se za združitev z družino ne zaprosi v roku treh mesecev, odkar je bil sponzorju odobren status begunca, lahko država preveri, ali ima ta primerno stanovanje, zdravstveno zavarovanje ter stalna in redna sredstva, ki zadoščajo za vzdrževanje njega in njegovih družinskih članov. Še vedno pa obstajajo izjemni razlogi, zaradi katerih sponzorju ni treba dokazati teh pogojev, četudi je trimesečni rok že potekel. Ti razlogi se presojajo individualno glede na primer.
Gospod Dabo tako ni izpolnjeval pogojev, saj njegovo stanovanje ni bilo primerne velikosti ter ni izpolnjevalo potrebnih standardov, hkrati pa ni imel dovolj stalnih in rednih sredstev za vzdrževanje sebe in svoje družine.
Ko je izčrpal možnosti za pritožbe pri švedskih sodiščih, se je gospod Dabo pritožil na ESČP, kot razlog pa navedel kršitev pravice do spoštovanja družinskega življenja po 8. členu EKČP. Kot glavni argument je navedel, da švedsko sodišče ni opravilo primernega testa sorazmernosti. Kot prvo, švedske oblasti pri testu niso upoštevale dejstva, da so vključeni mladoletni otroci, hkrati pa so premalo teže namenile znesku finančnih sredstev, ki bi jih moral zaslužiti, da bi bila njegova prošnja uspešna. Dabo bi namreč moral zaslužiti približno 3900 evrov na mesec, da bi izpolnil pogoje iz direktive, tak znesek pa na Švedskem dosegajo le redki. Zatrjeval je tudi, da so pogoji za življenje v Jordaniji zelo slabi, zato ni mogoče pričakovati združitve z družino v drugi državi.
Podobno kot Dabo sta v mnenjih zatrjevala tudi komisarka za človekove pravice Sveta Evrope in visoki komisar za begunce pri OZN. Predvsem sta poudarjala, da je trimesečni rok, preden začne veljati pogoj finančnih sredstev, absolutno prekratek ter lahko vodi v še večjo razdrobitev družine. Hkrati je rok v neskladju z EKČP in s samimi cilji direktive, saj združitev z družino onemogoča, namesto da bi jo spodbujal, kar je namen direktive.
Švedska je nasprotno zatrjevala, da je bil test sorazmernosti opravljen pravilno in da je glede na dano situacijo primeren, hkrati pa je z njim sledila legitimnemu javnemu interesu nadzora migracij. Kot argumente je navedla, da poligamija na Švedskem ni pripoznana, zato združitev z njegovo prvo ženo ne bi smela biti mogoča, hkrati pa Dabo ni konkretiziral nikakršnih nepremostljivih ovir, ki bi onemogočale združitev z družino v Jordaniji. Argumentirala je tudi, da omejitev, ki jo pomenijo finančna sredstva, ni trajna, saj bodo ta s časom izgubljala težo pri tehtanju sorazmernosti. Poleg tega ima gospod Dabo kot zdravnik, ki si trenutno prizadeva za pridobitev licence za opravljanje svojega poklica, dobre možnosti za izpolnitev tega pogoja. Za združitev lahko zaprosi ponovno, pri tem pa se bodo vedno znova preučili vsi dejavniki ter opravil nov test sorazmernosti. Še posebej zato pogoj finančnih sredstev ne pomeni nepremostljive ovire, njegova pravica po 8. členu EKČP pa ni kršena.
ESČP se je v svoji presoji osredotočilo predvsem na pogoj finančnih sredstev, pri tem pa se je oprlo na argument polja proste presoje. Ker gre za pravno področje migracij, je Švedski prisodilo široko polje proste presoje. Ugotovilo je, da se problem nanaša na vse begunce enako, ne glede na to, ali gre za begunce na kraju samem ali za begunce, ki so pobegnili iz svoje države zaradi strahu, da bodo preganjani. Poleg tega začnejo pogoji veljati šele, če prošnja ni podana v treh mesecih, za kar velja tudi evropski konsenz med državami članicami Sveta Evrope. Sodišče tudi poudarja, kot je bilo navedeno že v zadevah M. A. proti Danski in B.F. in drugi proti Švici, da v primeru nepremostljivih ovir za uživanje družinskega življenja v izvorni državi te ovire postopoma pridobivajo večji pomen pri pravičnem ravnovesju, pogoj rednih in stalnih sredstev pa zavzema čedalje manjšo težo. Še posebej kadar sponzor, ki prebiva na ozemlju države gostiteljice, še vedno ne more izpolniti zahtev glede dohodka, kljub temu da stori vse, kar je v njegovi moči, da bi postal finančno sposoben samostojnosti, mora nadaljnja uporaba preživninske zahteve kot argumenta postati bolj prožna. Če bi pogoj finančnih sredstev s časom imel konstantno enako težo, bi to lahko privedlo do trajne ločitve družine, zato se mora pri testu sorazmernosti pomen tega pogoja s časom zmanjševati.
Gospod Dabo torej kadarkoli lahko ponovno vloži prošnjo za združitev z družino in ima dobre možnosti za izpolnitev pogojev, hkrati pa so dopuščeni izjemni primeri, zaradi katerih teh pogojev ni treba izpolniti. Ker družina že več let živi ločeno od njega, očitno od njega ni odvisna, hkrati pa sodišče meni, da še vedno obstaja možnost skupnega življenja v drugi državi (tj. Jordaniji), gospod Dabo pa lahko svojo družino obišče, kadarkoli želi. Zato je soglasno odločilo, da 8. člen EKČP ni bil kršen.
Pripravila: Jona Šmalc Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
