Zgradba pomoči in mehanizem njenega izračuna
Zakon gradi tri stebre pomoči. Prvega usmerja k cestnim prevoznikom, drugega k subvenciji za energijsko učinkovite pnevmatike, tretjega pa k primarnim sektorjem prehranske oskrbe.
Pomoč prevoznikom za nakup dizelskega goriva pokriva obdobje od 4. junija do 31. decembra 2026. Upravičence 2. člen veže na vpis v Poslovni register Slovenije, na registrirano dejavnost cestnega tovornega ali potniškega prometa in na veljavno licenco iz 19. člena ali licenco Skupnosti iz 32.a člena ZPCP-2; zajema tudi prevoz za lastne potrebe po 82. oziroma 85. členu ZPCP-2. Peti odstavek 2. člena iz kroga upravičencev za posamezno vozilo izloči izvajalca gospodarske javne službe javnega linijskega potniškega prometa v času, ko vozilo uporablja za to službo, s čimer prepreči dvojno financiranje že subvencionirane dejavnosti.
Način izračuna ureja 3. člen. Referenčna cena je sedemdnevna povprečna cena litra dizelskega goriva brez DDV, trošarine in drugih dajatev, zgodovinsko referenčno ceno pa peti odstavek 3. člena določi pri 0,75731 evra na liter, kar ustreza referenčni ceni na dan 30. junija 2026. Če referenčna cena tega praga ne preseže, se pomoč ne odobri. Priznano količino goriva 5. člen omeji na dejansko kupljeno količino in jo hkrati zameji z normirano porabo po kategorijah vozil (od 12 litrov na 100 kilometrov za vozila N1 do 30 litrov za vlačilce s polpriklopnikom), s čimer prepreči uveljavljanje pomoči za porabo, ki presega tehnično razumno raven. Dokazno breme nosi upravičenec: 4. člen zahteva račun na njegovo ime in podpisano izjavo o opravljenih kilometrih z mesečno evidenco voženj, opozorilo na kazensko in odškodninsko odgovornost pa je vgrajeno v samo izjavo.
Subvencijo za pnevmatike urejata 6. in 7. člen. Zakonodajalec jo veže na nakup in namestitev energijsko učinkovitih pnevmatik razreda A ali B, kategorij C2 in C3, v obdobju od 1. oktobra 2026 do 31. maja 2027, upravičenost pa širi tudi na uporabnike vozil po pogodbi o finančnem lizingu. Višino subvencije 7. člen določi pri 150 evrih na pnevmatiko, skupni obseg sredstev pri petih milijonih evrov, dodeljevanje pa po vrstnem redu prispetja vlog do porabe sredstev.
Tretji steber, urejen v določbah 8. do 14. člena, naslavlja kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in marikulturo. Osmi člen upravičence našteje po posameznih dejavnostih, od nosilca kmetijskega gospodarstva do izvajalca marikulture. Deveti člen zanje uvaja pomoč za nakup plinskega olja za ogrevanje (KOEL), izračunano kot razlika med referenčno in pragovno ceno, ki jo peti odstavek 9. člena določi pri 0,75 evra na liter; najvišjo priznano porabo veže na normative na hektar glede na vrsto rabe zemljišča. Zakonodajalec pri tem sektor obravnava diferencirano: nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki nastopajo kot podjetja, 11. člen priznava enako 70-odstotno intenzivnost kot prevoznikom, izvajalcem storitev s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo pa 12. člen priznano količino omeji na 7 litrov na delovno uro. Za ribiče in marikulturo 13. člen smiselno napoti na ureditev cestnega prevoza in priznano količino zameji na 350 litrov na ladijski dnevnik oziroma na dan.
Izvajanje, nadzor in pravno varstvoIzvedbo vseh ukrepov 15. člen zaupa centru za podpore pri družbi Borzen, ki naloge opravlja po javnem pooblastilu, in sicer ne glede na 19. člen ZSROVE-1. Center vzpostavi informacijski sistem, objavlja javne pozive, sprejema vloge, izdaja odločbe o dodelitvi in izplačuje pomoč, hkrati pa izvaja nadzor in izdaja odločbe o vračilu. O upravičenosti odloči praviloma v dveh mesecih od prejema vloge, ugodeno pomoč pa nakaže v tridesetih dneh od dokončnosti odločbe. Za vprašanja, ki jih zakon ne ureja, se po petem odstavku 16. člena smiselno uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Pravno varstvo je dvotirno: zoper odločbo je za cestne prevoznike dopustna pritožba pri ministrstvu, pristojnem za promet, za subjekte s področja kmetijstva pa pri ministrstvu, pristojnem za kmetijstvo.
Nadzor in vračilo ureja 19. člen. Če upravičenec pogojev ni izpolnjeval ali je navedel neresnične podatke, center z odločbo naloži vračilo; kadar neupravičeno prejeti znesek pomeni nezakonito ali nezdružljivo državno pomoč, se obračunajo obresti po pravilih Evropske unije. Za osebne podatke zakon določa desetletno hrambo zaradi spremljanja državnih pomoči.
Umestitev v pravo državnih pomoči Evropske unijeZakon je v celoti zgrajen na podlagah prava državnih pomoči, kar pojasnjuje njegovo notranjo členitev. Pomoč prevoznikom za dizelsko gorivo se dodeljuje po poglavju 2.2 Začasnega okvira za državno pomoč zaradi krize na Bližnjem vzhodu (C/2026/2593), pri čemer 22. člen prevzema pogoje okvira: prepoved dodelitve pred pozitivno odločbo Evropske komisije, izključitev podjetij v težavah, insolventnih dolžnikov in podjetij z neporavnanimi obveznostmi do delavcev ali javnih blagajn, ter zgornjo mejo skupne intenzivnosti pri 70 odstotkih. Za del kmetijskih upravičencev 23. člen uporablja poglavje 2.1 okvira z nominalno mejo 50.000 evrov. Preostale ukrepe, med njimi subvencijo za pnevmatike in večino pomoči v kmetijstvu, zakon izvaja po shemah de minimis: 24. člen po Uredbi 2023/2831/EU s pragom 300.000 evrov, 25. člen pa po kmetijski Uredbi 1408/2013/EU.
Prehodna ureditev in dvotirna časovna veljavnostRazmerje med veljavnostjo in uporabo zakona je pravno najbolj občutljiva točka ureditve. Zakon sicer velja od 20. septembra 2026, vendar 27. člen začetek uporabe določb 2. oddelka II. poglavja ter 11. in 13. člena veže na pridobitev pozitivne odločbe Komisije o združljivosti pomoči z notranjim trgom; minister o prejemu odločbe objavi naznanilo v Uradnem listu. Ukrepi, ki tečejo po shemah de minimis, se torej lahko izvajajo takoj, jedro pomoči prevoznikom in delu kmetijstva pa ostaja odloženo do odločitve Komisije. Nasprotno pomoč učinkuje za nazaj: upravičeno obdobje se po prvem odstavku 3. člena in prvem odstavku 16. člena razteza od 4. junija 2026, torej precej pred uveljavitvijo zakona, kar pomeni povratno učinkovanje v korist naslovnikov.
Odprta vprašanjaOdložena uporaba najpomembnejšega ukrepa ustvarja časovno tveganje, ki ga zakon ne razrešuje. Upravičeno obdobje nastanka stroškov se izteče 31. decembra 2026 in je fiksno, medtem ko je uporaba sheme vezana na suspenzivni pogoj odločbe Komisije, predplačila pa četrti odstavek 22. člena prepoveduje. Če odobritev zamuja, upravičenci stroške kopičijo brez gotovosti glede poplačila, sama shema pa lahko zaživi šele tik pred iztekom ali celo po izteku obdobja, na katero se nanaša.
Posebno pozornost zahteva klavzula o prevalitvi iz devetega odstavka 3. člena, ki jo za storitvene dejavnosti ponavlja četrti odstavek 12. člena. Zakonodajalec določa, da mora upravičenec, ki po uveljavitvi zakona zviša ceno prevoza v stroškovnem elementu dizelskega goriva, pomoč vrniti v celoti, saj se šteje, da je povečane stroške prevalil na potrošnika. Konstrukcija se približuje neizpodbojni domnevi in odpira tri vprašanja. Prvo je sorazmernost, saj sankcija ni vračilo sorazmernega dela, temveč celotne pomoči ob vsakršnem dvigu. Drugo je dokazljivost, ker izolacija stroškovnega elementa goriva v prosto oblikovani ceni prevoza v praksi ni preprosta. Tretje je časovni domet prepovedi: besedilo je ne omejuje na upravičeno obdobje, zato ostaja nejasno, kako dolgo naj prepoved dviga cen zavezuje prejemnika pomoči.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
Pogovor z LEXI
