c S

Vpliv karantene na dopust

04.01.2024

Pravo Unije ne zahteva, da lahko zaposleni, ki je bil v času svojega letnega dopusta v karanteni, ta dopust prenese, saj karantena ni primerljiva z boleznijo. Namen plačanega letnega dopusta je delavcu omogočiti, da se spočije od opravljanja delovnih nalog, pri čemer obdobje karantene samo po sebi ni ovira za uresničitev teh namenov.

Delavcu TF, zaposlenemu v družbi Sparkasse Südpfalz, je bil odobren plačan letni dopust za obdobje od 3. do 11. decembra 2020. Zaradi stika z osebo, okuženo z virusom SARS-Cov-2, mu je javni organ odredil karanteno za obdobje od 2. do 11. decembra 2020. Kasneje je TF zaprosil za prenos dni plačanega letnega dopusta, odobrenih za obdobje, ki je sovpadalo z obdobjem karantene, kar pa mu je delodajalec zavrnil. V postopku pred delovnim sodiščem je le-to ustavilo postopek ter se na Sodišče EU obrnilo s predhodnim vprašanjem glede razlage prvega odstavka 7. člena Direktive 2003/88 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (Direktiva o delovnem času) in 31. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in sicer, ali nepredvidljiv dogodek, ki naj bi se zgodil med letnim dopustom (kot je karantena, ki so jo naložili javni organi), delavcu dopušča, da doseže prenos svojih dni dopusta.

Sodišče EU je v sodbi C-206/2022 najprej opozorilo, da ima vsak delavec pravico do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov (prvi odstavek 7. člena Direktive o delovnem času). Pravica do plačanega letnega dopusta je kot načelo socialnega prava Unije še posebej pomembna, kar je razvidno iz dejstva, da je tudi izrecno določena v 31. členu listine. Te pravice ni mogoče razlagati ozko. Sodišče je dalje opozorilo še, da ima skladno z navedenima členoma direktive in listine dopust dvojni namen, in sicer omogočiti delavcu na eni strani, da se spočije od opravljanja nalog, ki jih ima v skladu s svojo pogodbo o zaposlitvi, ter na drugi strani, da ima na voljo obdobje za sprostitev in razvedrilo. Tako mora biti delavcu omogočeno, da to minimalno obdobje dejansko izkoristi za počitek. Tako se pravica do dopusta razlikuje od namena pravice do bolniškega dopusta, ki je delavcu omogočiti, da se pozdravi (tako npr. sodba C-178/15). Dopust za počitek in bolniški dopust se tako bistveno razlikujeta, kar pomeni, da mora delavec svoj letni dopust izkoristiti v obdobju, ki ne sovpada z obdobjem bolniškega dopusta.

Sodišče EU je potrdilo, da ni mogoče šteti, da je namen karantene primerljiv z namenom bolniškega dopusta (omogočiti delavcu, da se pozdravi), zaradi česar obdobje karantene samo po sebi ne more ovirati uresničitve namena plačanega letnega dopusta, in sicer delavcu omogočiti, da se spočije od opravljanja nalog, ki jih ima na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter da ima na voljo obdobje za sprostitev in razvedrilo.

Karantena sicer vpliva na pogoje, pod katerimi ima delavec na voljo svoj prosti čas, ni pa mogoče šteti, da sama po sebi posega v pravico tega delavca, da dejansko izkoristi svoj plačani letni dopust. Delavec namreč v času letnega dopusta do svojega delodajalca ne sme imeti nobene obveznosti, ki bi mu lahko onemogočala, da se svobodno in neprekinjeno posveča svojim interesom, da se s tem odpravijo učinki, ki jih ima opravljanje dela na njegovo varnost in zdravje. Če delodajalec te obveznosti izpolni, mu ni treba nadomestiti neugodnosti, ki izhajajo iz nepredvidljivega dogodka, kot je karantena, ki jo naloži javni organ in ki naj bi delavcu preprečevala, da polno izkoristi svojo pravico do plačanega letnega dopusta. Namen Direktive o delovnem času namreč ni, da bi vsak dogodek, ki bi delavcu lahko preprečil, da bi polno in tako, kot želi, užival čas počitka ali sprostitve, upravičeval, da se mu dodeli dodaten dopust, da bi bil zagotovljen namen letnega dopusta.

Glede na navedeno je Sodišče EU na zastavljeno vprašanje odgovorilo, da se prvi odstavek 7. člena Direktive o delovnem času in 31. člena Listine o temeljnih pravicah razlagata tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi ali praksi, ki ne dopušča prenosa dni plačanega letnega dopusta, ki so bili odobreni delavcu, ki ni bolan, za obdobje, ki sovpada z obdobjem karantene, ki jo je javni organ odredil zaradi stika tega delavca z osebo, okuženo z virusom.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.