Vpis otroka, ki ga je v tujini rodila »nadomestna mati«, v slovenski matični register

Naj takoj poudarim, da niso sporni vpisi otrok, ki so jih v tujini rodile nadomestne matere, če državljanka oziroma državljan Republike Slovenije (RS) tega otroka posvojita in naše sodišče prizna veljavnost tuje sodne odločbe o posvojitvi na območju Slovenije. Vprašanje, ali upravne enote postopajo pravilno, se pojavi v primerih, ko so osebe, po naročilu katerih je bil otrok rojen v tuji državi, vpisane v tujem rojstnem listu kot otrokovi starši, upravna enota pa ne preveri, ali je ženska, ki je vpisana kot mati, dejansko otroka tudi rodila in ali je bilo očetovstvo otroka urejeno v skladu z našim pravom.

Nadomestna mati je ženska, ki rodi otroka in ga potem prepusti drugi osebi ali družini.¹ Nadomestno materinstvo je dovoljeno npr. v Gruziji, Grčiji, Ukrajini, Združenem kraljestvu. Pravila, ki urejajo to področje, se od države do države razlikujejo. Slovensko pravo rojstva otroka s pomočjo nadomestne matere ne dopušča. 7. člen Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (ZZNPOB)² določa, da do oploditve z biomedicinsko pomočjo ni upravičena ženska, ki namerava otroka po rojstvu odplačno ali neodplačno prepustiti tretji osebi (nadomestno materinstvo).

Problematika nadomestnega materinstva je izjemno občutljiva. Na eni strani so pari – raznospolni ali istospolni, od katerih je vsaj eden slovenski državljan, ki si tako zelo želijo otroka, da se odločijo za tvegano pot do rojstva otroka s pomočjo tuje ženske v tuji državi. Na drugi strani so otroci, ki jih rodijo tujke izven Slovenije in se po pravu države, v kateri so rojeni, praviloma ne štejejo za otroka ženske, ki jih je rodila. Na tretji strani so tujke, ki za slovenske državljane rodijo otroke in seveda otroka ne želijo in ne morejo obdržati, če naša država starševstva slovenskih državljanov ne bi priznala.

Ampak kljub temu ne moremo početi nekaj, kar nima pravne osnove. Ne moremo vzpostavljati starševstva »kar tako«. Obstajajo pravila, ki se jih je treba držati. Seveda obstajajo tudi mednarodne pogodbe, ki posebej ščitijo status otrok, vendar ne moremo za vse primere nadomestnega materinstva vnaprej trditi, da delamo v nasprotju z zakonodajo zato, da zaščitimo otroke. Če je temu tako, bi morali nujno spremeniti Družinski zakonik in rešiti situacijo otrok, ki jih rojevajo nadomestne matere.

S problemom, kako ravnati pri otrocih, ki so jih rodile nadomestne matere, nameravani starši pa so državljani ene od držav članic Evropske unije (EU), se ukvarjajo vse države EU. V ta namen je EU oblikoval delovno skupino, ki poskuša uskladiti stališča o uredbi o priznavanju starševstva, katere del bodo tudi določila o nadomestnem materinstvu.³ Cilj uredbe je priznavanje starševstva, ki je bilo vzpostavljeno v eni državi članici Unije, v vseh državah članicah. Zapleta pa se prav pri nadomestnem materinstvu. Nekatere države dopuščajo nadomestno materinstvo, druge ga prepovedujejo, tretje nimajo posebnih določil o tem načinu starševstva. Države članice razpravljajo o zadržku javnega reda in kako ga upoštevati v primeru nadomestnega materinstva.

S problemom nadomestnega materinstva se v Sloveniji ukvarjajo kar štiri ministrstva: Ministrstvo za pravosodje (MP), Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), Ministrstvo za zdravje (MZ) in MNZ. Iz korespondence med posameznimi ministrstvi, ki sem jo pridobila kot informacijo javnega značaja, izhaja, da ministrstva usklajujejo svoja mnenja o prej omenjeni evropski uredbi o starševstvu. Izhaja pa tudi, da mnenja o priznavanju nadomestnega materinstva ne v EU in ne v Sloveniji niso usklajena. Pogovori na ravni EU tečejo v dveh smereh. Na eni strani se rešuje vprašanje o priznavanju starševstva otrok, ki so jih rodile nadomestne matere in so že vpisani v evidence v eni od držav članic s podatki o nameravanih starših. Države nimajo enotnega mnenja, ali naj bo takšno starševstvo nato priznano v vseh državah članicah. Članice EU pa poudarjajo, da bi morali ravnati posebej previdno v primerih, ko je bil otrok rojen s pomočjo nadomestne matere izven EU.

Naj na kratko in zelo poenostavljeno opišem postopek vpisa rojstva otroka, državljana RS, ki se je rodil v tujini, v matični register v Sloveniji. Starš, ki je državljan Slovenije, priglasi otroka, ki se je rodil v tujini, kot državljana RS.⁴ Upravni enoti mora predložiti izpisek o rojstvu, ki ga izda pristojni organ v državi rojstva. Matičar v postopku t. i. naknadnega vpisa rojstva preveri podatke o otrokovih starših in otroka vpiše v matični register. Podlaga za vpis so podatki, ki so vpisani v tujem izpisku, in podatki, ki jih ugotovi matičar. Seveda mora matičar v postopku vpisa otroka v matični register upoštevati zakonodajo, ki velja v naši državi.

Ker v primerih, ko je otroka v tujini rodila nadomestna mati, slovenski nameravani starši praviloma predložijo matičarju izpisek, v katerem so že navedeni kot starši, jih matičar praviloma kar vpiše kot starše v matični register, ne da bi se ukvarjal z vprašanjem, ali je ženska, ki je navedena kot mati na izpisku, dejansko otroka rodila.

Ampak ali lahko matičar v postopku priglasitve v tujini rojenega otroka kot državljana RS sploh ugotavlja, ali gre morda za nadomestno materinstvo? Ali ima za to pravno podlago? Ali ne bi s tem preveč posegal v človekove pravice? In ali lahko matičar sploh ugotovi, da je otroka rodila nadomestna mati? In če to ugotovi, ali lahko kaj naredi?

Eden od indicev, da je otroka morda rodila nadomestna mati, je kraj otrokovega rojstva. Matičar bi moral biti pozoren na to, kje je otrok rojen. Če je rojen v državi, s katero nobeden od staršev ni povezan, v državi pa je nadomestno materinstvo pravno urejeno, bi matičar moral povprašati starše po okoliščinah rojstva. Pozornost je potrebna, če je npr. ženska, ki je vpisana kot mati, starejša od 50 let.

Ali ima matičar pravico spraševati po teh podatkih? Menim, da jo ima. Matičar ni nekdo, ki je pristojen samo za »tehnični« vpis matičnih dejstev v matični register, kot to zatrjuje MNZ, ampak mora ugotoviti, ali je matično dejstvo v skladu z našo zakonodajo mogoče vpisati v matični register.

Družinski zakonik (DZ)⁵ določa, da je mati otroka ženska, ki je otroka rodila. Kar pomeni, da mati ne more biti druga ženska.

Napačno je torej, če matičar v takem primeru vpiše žensko, na željo katere je bil otrok rojen, kot otrokovo mater. Prav tako je napačno, če vpiše kot očeta osebo, na željo katere je bil otrok rojen, očetovstvo pa ni bilo urejeno v skladu z našimi predpisi.

Če matičar dvomi, da je ženska, ki je v tujem izpisku o rojstvu vpisana kot mati, dejansko otroka rodila, mora to raziskati. Zahtevati bi moral dokazilo o rojstvu, npr. potrdilo porodnišnice, v kateri je bil otrok rojen. Če bi ugotovil, da ženska, ki je vpisana kot mati, otroka ni rodila, bi moral vpis rojstva zavrniti.

Tu pa nastopijo težave. Če otroka ne bi vpisali v matični register kot otroka slovenskih državljanov, otrok ne bi imel pravne podlage za bivanje v Sloveniji.

Na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve⁶ Nemčije je prispevek o nadomestnem materinstvu. Dejavnosti zdravnikov v zvezi z nadomestnim materinstvom so v Nemčiji kaznive. Kaznivo je tudi nadomestno materinstvo. Vendar pa nameravani starši ne morejo biti kazensko preganjani. Po nemški zakonodaji otrok, ki ga je rodila nadomestna mati, ne vzpostavi zakonitega porekla z osebami, na željo katerih je bil rojen. Mati otroka je po tudi nemškem pravu ženska, ki ga je rodila, torej nadomestna mati, in ne ženska, ki naj bi otroka po rojstvu prevzela. V Nemčiji nameravana mati ni v sorodu z otrokom. Otrok ne pridobi nemškega državljanstva. Nameravani oče pa ne more učinkovito dokazati svojega očetovstva iz pogodbe o nadomestnem materinstvu. Tudi pri nadomestnem materinstvu pa lahko nameravani oče doseže svoje pravno očetovstvo s priznanjem očetovstva ali s sodno ugotovitvijo očetovstva. 2014 je Zvezno sodišče Nemčije v primeru tujega nadomestnega materinstva razsodilo, da se lahko odločbe tujih sodišč, ki zakonsko starševstvo dodelijo nameravanima staršema, priznajo v Nemčiji, če je vsaj en nameravani starš genetsko povezan z otrokom, nadomestna mati pa z otrokom ni genetsko povezana.⁷