Novela > Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) prinaša celovito prenovo številnih institutov trga dela z namenom večje prožnosti, pravičnosti in učinkovitosti. Najpomembnejše spremembe vključujejo zvišanje nadomestil za brezposelnost, izboljšanje pogojev za začasno in občasno delo upokojencev, dijakov in študentov, krepitev zaščite agencijskih delavcev, uvedbo nove storitve »zaposlitvena podpora« ter zvišanje plačil za javna dela.
Novela v 5. členu prinaša novo opredelitev »sredstev za delo« in »višje sile«, dopolnjuje določbe glede objave prostega delovnega mesta (7. člen) ter omogoča, da zavod javno objavi tudi potrebo po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov (novi 7.a člen).
V II. poglavju (brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve) se na novo ureja vprašanje, kako ravnati, če brezposelna oseba v roku ne opravi izpita iz znanja slovenščine iz razloga višje sile (novi drugi odstavek 8.a člena), podaljšuje pa se tudi obdobje »delazmožnosti«, ki traja od dopolnjenih 15 let do 67. leta starosti (spremenjeni prvi odstavek 9. člena).
V III. poglavju (ukrepi države na področju trga dela) je bil spremenjen 19. člen, ki ureja informiranje o trgu dela, 20. člen, ki ureja samostojno vodenje kariere in samostojno učenje, ter 22. člen, ki poleg poglobljenega kariernega svetovanja na novo ureja še zaposlitveno podporo, ki vključuje pomoč pri vključevanju v delovno okolje in ohranjanju zaposlitve. Skladno z novim drugim odstavkom 27. člena lahko zavod in drugi izvajalci zavrnejo posredovanje delavcev delodajalcem, ki jim je bilo v upravnem postopku izrešeno opozorilo ali zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek pri Inšpektoratu za delo ali FURS, in delodajalcem, pri katerih je zavod pri nadzoru namenske porabe sredstev aktivne politike zaposlovanja (APZ) izrekel ukrep.
Začasno ali občasno delo, ki ga izvajajo upokojenci, se lahko po novem izvaja v trajanju 85 ur mesečno (prej: 60 ur), izjemoma tudi 125 ur mesečno. Neizkoriščenih ur ni mogoće prenašati v naslednji koledarski mesec. Določena je tudi najnižja urna postavka, ki se bo določala enako za upokojence, dijake in študente (27.c člen).
Bistveno je bila spremenjena t. i. aktivna politika zaposlovanja (28. člen in naslednji). APZ je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in prožnosti delodajalcev. Z namenom uresničitve odločbe Ustavnega sodišča (U-I-171/17-16) je na novo urejen postopek javnega povabila za izvajalce APZ: izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se izvaja z javnim povabilom k oddaji ponudb v skladu z zakonom o javnih financah in predpisi, ki urejajo postopke, merila in načine dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog v delu, ki ureja postopek razdelitve javnih sredstev z javnim razpisom (47. člen). V novih 47.a, 47.b, 47.c, 47.č, 47.d, 47.e, 47.f in 47.g členu so urejeni javno povabilo, oddaja ponudbe, obravnava in izbira ponudb, izdaja sklepa o izbiri oziroma neizbiri, pravno varstvo, splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati delodajalec, ki odda ponudbo na javno povabilo, ter merila za ocenjevanje ponudb.
V novem oddelku v II. poglavju (2.3 Javna dela) je bil črtan 50.a člen, čisto na novo pa so urejeni višina plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja (52. člen), določeno je, da mora biti najnižje plačilo za udeležence javnih del v višini minimalne plače, in sicer:
– od 1. do 4. ravni izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij v višini 100 odstotkov minimalne plače;
– za 5. raven izobrazbe v višini 105 odstotkov minimalne plače;
– za 6. in 7. raven izobrazbe v višini 115 odstotkov minimalne plače in
– za 8. raven izobrazbe v višini 125 odstotkov minimalne plače.
Zavod subvencionira zaposlitev udeleženca javnih del glede na raven izobrazbe in regijo, v kateri se izvaja program javnih del, višina subvencije pa znaša 70 odstotkov prej navedene plače (53. člen).
Novela pa prinaša tudi višje zneske denarnih nadomestil za brezposelnost (spremenjeni 62. člen): po novem najnižji znesek denarnega nadomestila znaša 70 odstotkov minimalne bruto plače, najvišji pa postopoma pada s 130 na 80 odstotkov. Odpravlja se tudi privilegij za obmejne delavce (odprava neupravičeno višjega nadomestila). Pravica do denarnega nadomestila predčasno preneha v primerih, ki jih določa 65. člen, med drugim z dnem, ko prejemnik dopolni 67 let starosti, oziroma z dnem, ko mu preneha status brezposelne osebe. Še vedno obstaja možnost, da prejemniku nadomestila v primeru kršitve obveznosti pravica ne preneha, temveč se mu po izjasnitvi o dejstvih in okoliščinah ter predložitvi dokazil z odločbo za dva meseca zniža nadomestilo za 30 odstotkov (65.a člen).
Z namenom podaljševanja delovne aktivnosti se s 66.b členom uvaja spodbuda za zaposlitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila, do katerega so upravičeni prejemniki denarnega nadomestila, starejši od 59 let, ki v času upravičenosti do nadomestila sklenejo delovno razmerje s polnim delovnim časom pri delodajalcu, ki ni njegov zadnji delodajalec. Višina spodbude je določena na 40 odstotkov od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, priznanega na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi.
Novela prinaša še novo pravico do skrajšanega delovnega časa pred upokojitvijo z 90 odstotki osnovne plače (namesto 80 odstotki), pri čemer delavec ohrani vse pravice iz pokojninskega zavarovanja, ima prepoved nadurnega dela in civilnih pogodb ter ima možnost sorazmerne izrabe delne pokojnine.
Zaradi vse večjega izkoriščanja tuje delovne sile se dodatno regulira tudi področje agencijskega dela. S 30.000 evrov na 100.000 evrov je zvišana višina bančne garancije kot eden od pogojev za začetek opravljanja dejavnosti, uveden je pogoj, da morajo imeti tuje agencije v Sloveniji ustanovljeno podružnico, v primeru nepravilnosti pa obstaja možnost začasne prepovedi opravljanja dejavnosti posredovanja dela (164. člen).
Novela bo začela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
