Novela > Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) naj bi zagotovila večjo učinkovitost odločanja v upravnem sporu. Postopki naj bi se izvajali brez nepotrebnega odlašanja, v razumnem roku, z okrepitvijo načel javnosti, ustnosti in kontradiktornosti, tako da se strankam zagotovi učinkovito sodno varstvo.
Ena najpomembnejših novosti novele C je sprememba sestave sodišča. Spremenjeni 13. člen namesto sojenja v senatu kot primarno obliko odločanja v upravnem sporu določa odločanje po sodniku posamezniku.
Če gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o tožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna oziroma, v primerih, ko tako določa zakon, mora skladno s spremenjenim tretjim odstavkom 13. člena sodnik posameznik podati predlog predsedniku sodišča, da se o zadevi odloča v senatu treh sodnikov. Predlog sodnik posameznik poda do razpisa pripravljalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do predložitve zadeve na sejo. O predlogu sodnika posameznika odloči predsednik sodišča s sklepom, zoper katerega ni pritožbe.
Posledica novosti, da praviloma odloča sodnik posameznik, je tudi sprememba, po kateri ima v postopku, v katerem sodi senat, pooblastila sodnika posameznika predsednik senata (četrti odstavek 13. člena).
Zaradi navedenih sprememb se spreminja tudi sestava vrhovnega sodišča (14. člen), kadar bo to odločalo o pritožbi. Sestava bo odvisna od tega, ali je na prvi stopnji odločal senat ali sodnik posameznik. Tako bo vrhovno sodišče odločalo o pritožbi v senatu treh sodnikov, enako kot po veljavni ureditvi, če bo na prvi stopnji odločal senat. Če bo na prvi stopnji odločal sodnik posameznik, pa bo tudi vrhovno sodišče odločalo o pritožbi po sodniku posamezniku. Tudi o predlogu za obnovo postopka odloči sodnik posameznik, razen če je v postopku na prvi stopnji odločal senat. V tem primeru odloča sodišče v senatu treh sodnikov (98. člen).
Podobno kot na prvi stopnji bo tudi na drugi stopnji lahko sodnik posameznik s sklepom odstopil zadevo v odločitev senatu treh sodnikov, če bo ocenil, da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali če je od odločitve o pritožbi mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja, zlasti če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse ni ali ni enotna (tretji odstavek 14. člena).
Novela prinaša tudi dobrodošlo novost, na podlagi katere lahko vlada oziroma župan namesto organa, ki je izdal upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, kot zastopnika določi državno ali občinsko odvetništvo, lahko pa za zastopanje pooblasti tudi odvetnika ali odvetniško družbo. S tem se lokalnim skupnostim, ki nimajo ustanovljenega občinskega odvetništva ali medobčinskega odvetništva, omogoča, da za zastopanje pooblastijo odvetnika ali odvetniško družbo. Enake možnosti ima tudi država (spremenjena 17. in 18. člen). Možnost zastopanja države po odvetniku ali odvetniški družbi je na novo predvidena za primere, ko bo sodišče odločalo o strokovno bolj zapleteni zadevi in bodo za zastopanje potrebna posebna znanja.
Z dopolnitvijo 20. člena bo sodišče lahko od strank zahtevalo večjo skrbnost pri pripravi gradiva in s tem tudi večjo koncentracijo sojenja, saj bo lahko stranki odredilo omejitev obsega in števila vlog in ji določilo rok, v katerem mora pripraviti pisni povzetek bistvenih vprašanj iz vloženih vlog, ter določilo dolžino povzetka. Rok ne sme biti krajši od 15 dni (izjemoma 8 dni), če pa stranka povzetka ne predloži, sodišče vloge ne upošteva (na posledice zamude mora sodišče stranko opozoriti).
Poleg spremembe sestave sodišča je druga pomembna sprememba ureditev obveznosti izvedbe glavne obravnave. Do sedaj je veljalo, da upravno sodišče na prvi stopnji odloča po opravljeni glavni obravnavi. Skladno s spremembo 59. člena lahko sodišče odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno. Če je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno, pa lahko sodišče vseeno odloči brez glavne obravnave v naslednjih primerih:
– če je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom,
− če stranke navajajo zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih skladno z zakonom sodišče ne more upoštevati (52. člen), ali predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev,
− če stranke predlagajo zgolj take dokaze, ki niso potrebni za ugotovitev spornih dejstev, saj jih je mogoče ugotoviti tudi brez izvedbe predlaganih dokazov,
− če gre za spor med istima strankama, pa gre za podobno dejansko in pravno podlago ter je o tem vprašanju sodišče že pravnomočno odločilo,
− če sodišče odloča le na podlagi listin in so se stranke strinjale, da se glavna obravnava ne opravi, pri čemer sodišče ni vezano na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta.
V istem členu zakon tudi določa, kdaj sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi, ter predvideva, da kadar sodišče sodi na seji, ta ni javna.
Če sodišče s sodbo odpravi izpodbijani upravni akt, lahko v sodbi določi način izvršitve svoje odločitve (novi tretji odstavek 64. člena). V odprave akta mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo, oziroma v roku, ki ga določi sodišče. Pri tem je vezan na izrek sodbe in na dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo na glavni obravnavi v postopku, v katerem je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, ter na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.
Novela med drugim tudi določa, da si morajo sodišče in stranke ves čas prizadevati za sklenitev poravnave (57. člen), z zakonom pa ni več določena sestava vrhovnega sodišča, kadar ta odloča o reviziji (14. člen), in bo v tem delu veljala ureditev iz 38. člena > Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Novela zakona bo pričela veljati dva meseca po objavi v Uradnem listu.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
