Novela > Zakona o zaščiti živali (ZZZiv) med drugim prinaša prepoved baterijske reje kokoši ter prepoved uporabiti žival kot dobitek ali nagrado na tekmovanjih, pri igrah na srečo ali javnih prireditvah.
Tako je 20. avgusta začela veljati novela ZZZiv-G, katere namen je zmanjšanje trpljenja živali, določiti pravila za dobro ravnanje z živalmi, krepitev odgovornega lastništva ter izboljšanje pogojev v zavetiščih.
Zakon določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih živih bitij (1. člen), zaščita pa je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti njihovih skrbnikov, občin, države, veterinarskih zavodov, lovskih organizacij itd. (2. člen). Ker novela po novem ureja tudi ravnanje s službenimi živalmi državnih organov, je v 5. členu opredeljeno, kaj je službena žival, na novo pa so definirani tudi reševalni psi, zapuščeni in upokojeni kopitarji ter tudi začasni skrbnik zapuščene živali, ki je lahko samo polnoletna oseba.
Nekoliko so se spremenile tudi obveznosti lastnikov psov (6. člen), na novo pa je določena obveznost lastnikov mačk (6.a člen), da mačko čipira in prijavi lastništvo najkasneje do dopolnjenega 12. tedna starosti živali. To mora storiti do januarja 2027. Lastnik mačke mora enako kot lastnik psa spremembe (pogin, evtanazija, pobeg) prijaviti veterinarski organizaciji ali zavetišču. Ukrep izboljšuje sledljivost živali, zmanjšuje število zapuščenih mačk in spodbuja odgovorno lastništvo.
Spremenjen je bil tudi del zakona, ki ureja seznam dovoljenih vrst živali in pogoje njihovega posedovanja (spremenjena 6.c in 6.č člen ter nova 6.d in 6.e člen), pri čemer je zdaj natančneje opredeljen postopek za uvrstitev nove živalske vrste na seznam. Predlog lahko vloži fizična ali pravna oseba pri pristojnem organu za veterinarstvo, vlogi pa mora priložiti strokovno utemeljitev. O predlogu odloči organ na podlagi mnenja posebne komisije (na novo urejena v 6.d členu). Minister mora seznam dopolniti v šestih mesecih po pravnomočni odločitvi. Zoper odločbo ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Spremenjeni 6.č člen določa izjeme za posedovanje živali, ki niso na seznamu, in sicer za živalske vrtove in zavetišča, pravne ali fizične osebe, registrirane kot gojitelji z veljavnim dovoljenjem, ter osebe, ki živali uporabljajo skladno s predpisi o divjadi in lovstvu. Vsak, ki poseduje živali, ki niso na seznamu dovoljenih vrst, jih mora v sedmih dneh od pridobitve označiti in prijaviti ministrstvu za ohranjanje narave (6.e člen).
Zakon v novem 9.a členu prepoveduje rejo kokoši v sistemu baterijske reje, kjer so kokoši nameščene v kletkah, razporejenih v vrstah ali v več ravneh. Prepoved bo začela veljati leta 2029, kar daje rejcem dovolj časa za prilagoditev.
V II. poglavju, ki ureja zaščito živali, se je spremenila opredelitev skrbnika živali in oseb, ki prihajajo z njimi v neposredni stik (7.a člen), v spremenjenem 11. členu pa je podobno kot do sedaj izrecno določeno, da je skrbnik živali dolžan z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici niti ne ogroža varnosti ljudi, živali ali premoženja.
Novela je tudi razširila in zaostrila nabor dejanj, ki se štejejo za mučenje živali. V prvi alineji 15. člena so poleg drugih zavržnih dejanj izrecno prepovedani tudi zabadanje, rezanje in sekanje živali. Spremenjena 24. alineja natančneje določa, da je mučenje tudi nastanitev živali na premajhnem prostoru brez zadostne rekreacije glede na njihove fiziološke in etološke potrebe. Posebej je poudarjena prepoved nastanitve psov v kletke v stanovanjskih prostorih, če to ni skladno s predpisi o pogojih bivanja živali. Dodani sta dve novi prepovedi, in sicer je prepovedano uporabiti žival kot dobitek ali nagrado na tekmovanjih, pri igrah na srečo ali javnih prireditvah; prav tako pa so prepovedani uporaba, prodaja in trženje pasti za lov divjadi, če to ni skladno s predpisi o lovstvu. Prepovedana je tudi kirurška kastracija pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev (20. člen). Čeprav evropska zakonodaja dopušča kastracijo pujskov do 7. dne starosti brez anestezije, slovenska novela določa strožja pravila, saj poseg šteje za invaziven in boleč.
Za občine pomembna sprememba se nanaša na dostop do centralnega registra hišnih živali (spremenjen 5.a člen), ki ga sicer vodi in vzdržuje upravni organ, pristojen za veterinarstvo. Ta vodi tudi evidenco oseb, ki jim je izrečena prepoved posedovanja ali reje živali, in obdeluje z zakonom določene podatke za namen izvajanja uradnega nadzora (novi 5.b člen). Spremenjen 27. in novi 27.a člen določata jasnejše obveznosti občin glede zagotavljanja namestitvenih kapacitet v zavetiščih. Občine morajo na vsakih začetih 800 registriranih psov zagotoviti najmanj eno namestitveno mesto za pse in dve namestitveni mesti za mačke, občine z manj kot 400 registriranimi psi pa vsaj eno namestitveno mesto za zapuščene živali ne glede na vrsto živali. Za zapuščene živali na območju, kjer so najdene ali odvzete, je pristojna občina, razen v primeru hišnih živali v tranzitu – te se nameščajo v zavetišče na stroške kršitelja. Če občina ne zagotavlja javne službe za zapuščene živali, uradni veterinar odredi njihovo namestitev v zavetišče s prostimi zmogljivostmi, stroške pa krije občina, dokler žival ne dobi novega skrbnika ali ne pogine. Če občina zagotavlja predpisano število mest v zavetišču, a se pojavi več živali, kot je prostih mest, se presežek namesti v drugo zavetišče, stroške pa krije občina, dokler se kapacitete njenega zavetišča ne sprostijo. Če pa je zavetišče polno, ker so zmogljivosti zasedene z živalmi, odvzetimi iz drugih občin ali v tranzitu, stroške njihove oskrbe krije Republika Slovenija do sprostitve mest v zavetišču, ki opravlja javno službo za občino. Občine lahko financirajo tudi sterilizacije, kastracije in označevanja hišnih živali (31.a člen).
Novela predvideva tudi sofinanciranje gradnje novih zavetišč iz državnega proračuna (33. člen) ter nekoliko posega v ureditev prekrškov. Tako je v novem 41.a členu določeno, da vlada določi prekrške za kršitve uredb Evropske unije s področja varstva živali v skladu z Zakonom o prekrških (ZP-1), v 43. členu so nekoliko drugače določeni prekrški, v 45. členu je na novo določen prekršek, ki se nanaša na rejo kokoši v sistemu baterijske reje, v 46. členu pa prekršek za lastnika mačke, ki le-te ne čipira ter je v največ 12 tednih ne prijavi.
Za izvajanje novele so pomembne tudi prehodne in končne določbe, saj določajo roke, v katerih se novosti začnejo uporabljati.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
