Sklep o izvolitvi predsednika Državnega zbora ni posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pritožnikov, je sklenilo Ustavno sodišče v zadevi Up-300/26, U-I-76/26 z dne 13. maja 2026. Posledično je ustavno pritožbo zoper sklep o imenovanju Zorana Stevanoviča za predsednika Državnega zbora in pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Poslovnika državnega zbora (PoDZ-1) skupine poslancev zavrglo.
Sklep o izvolitvi predsednika Državnega zbora z dne 10. aprila 2026 je izpodbijala skupina 29 poslancev. Zatrjevali so kršitev pravic iz drugega odstavka 14. člena, 22., 23. in 25. člena ter drugega odstavka 43. člena v zvezi z 82. členom Ustave Republike Slovenije (URS).
Poleg tega je skupina vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti PoDZ-1 v delu, ki ureja volitve predsednika Državnega zbora. Zatrjevali so obstoj protiustavne pravne praznine, ker PoDZ-1 ne določa pravnega sredstva zoper sklep o izvolitvi predsednika Državnega zbora oziroma v tem okviru ne zagotavlja sodnega varstva. Učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva v teh sporih naj ne bi zagotavljal niti noben drug predpis ali zakon. Takšna ureditev naj bi pomenila izvotlitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena URS in pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena URS.
Ustavno sodišče je sklenilo, da sklep o izvolitvi predsednika Državnega zbora ni posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pritožnikov. Ustavno pritožbo je zato zavrglo.
Dalje je razlogovalo, da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko poda, kdor izkaže svoj pravni interes, kot to določa prvi odstavek 24. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS). Po drugem odstavku tega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so pobudniki pravni interes za vložitev pobude utemeljevali le z vloženo ustavno pritožbo, ki pa jo je zavrglo. Zato morebitna ugoditev pobudi na njihov pravni položaj ne bi mogla vplivati, kar po presoji Ustavnega sodišča pomeni, da pobudniki niso izkazovali pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti PoDZ-1. Posledično je tudi njihovo pobudo zavrglo.
Zaradi predstavljenega se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanj, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za obravnavo ustavne pritožbe in pobude.
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
