Prenehanje mandata in sodno varstvo
Osrednja novost vseh treh zakonov zadeva ureditev prenehanja mandata zaradi kazenske obsodbe. Zakonodajalec je poenotil pogoj pri vseh funkcionarjih: mandat preneha, če je funkcionar pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Novela ZPos-H to določa v spremenjenem 9. členu, novela ZLS-T v spremenjenem prvem odstavku 37.a člena, novela ZVPR-A pa v novi tretji alineji prvega odstavka 3.a člena. Poenotenje praga na eno leto ter omejitev na naklepna kazniva dejanja, preganjana po uradni dolžnosti, predstavlja jasno razmejitev med ravnanji, ki izključujejo opravljanje javne funkcije, in manjšimi prestopki.
Vse tri novele uvajajo sodno varstvo mandata pred Vrhovnim sodiščem. Poslanec, član občinskega sveta, župan, podžupan in predsednik republike lahko zoper akt o prenehanju mandata vložijo tožbo na Vrhovno sodišče v 15 dneh od vročitve akta. Tožba zadrži izvršitev akta, kar zagotavlja, da funkcionar do pravnomočne odločitve obdrži položaj. Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov po izvedeni glavni obravnavi in mora odločiti v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo. Odločba sodišča je dokončna in zoper njo ni pritožbe ali izrednega pravnega sredstva. Rok za nadomestne volitve oziroma postopke za nadomestitev funkcije začne teči šele po preteku roka za vložitev tožbe oziroma po pravnomočni sodni odločitvi.
Ureditev sledi zahtevam Ustavnega sodišča, ki je v primeru odvzema poslanskega mandata poslancem naložilo vzpostavitev učinkovitega sodnega varstva. Nov procesni režim predvideva elektronsko vlaganje tožb in skrajšane roke vročanja, kar omogoča hitro in učinkovito reševanje sporov o mandatih.
Nezdružljivost funkcij in pridobitne dejavnostiNovela ZPos-H s spremembo 12. člena napotuje na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije glede pridobitnih dejavnosti poslancev. Črtanje dosedanjega tretjega odstavka odpravlja časovno omejitev dopolnilnega dela na petino delovnega časa, ki jo odslej presoja Komisija za preprečevanje korupcije v okviru postopka ocene nezdružljivosti. Enaka napotitev na protikorupcijsko zakonodajo velja po novem 3.b členu ZVPR tudi za predsednika republike.
Novela ZLS-T črta iz dosedanje četrte alineje prvega odstavka 37.a člena besedilo o prenehanju mandata zaradi začetka opravljanja nezdružljive dejavnosti. Institut nezdružljivosti lokalnih funkcionarjev ostaja urejen, odpravljena pa je avtomatična sankcija prenehanja mandata, ki se odslej presoja skozi postopke pred pristojnimi organi.
Pravice županov po prenehanju funkcijeNovela ZLS-T z novimi 34.b do 34.č členi prvič sistemsko ureja pravice župana po prenehanju funkcije. Župan, ki je funkcijo opravljal poklicno in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti ustrezne zaposlitve, ima pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov zadnje plače, vendar najdlje šest mesecev od prenehanja funkcije. Pravica se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev, vendar največ za nadaljnjih šest mesecev.
Zakon natančno določa izključitvene razloge: pravice do nadomestila nima župan, ki mu je funkcija predčasno prenehala zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, niti župan, katerega funkcija je trajala manj kot šest mesecev. Župan, ki je funkcijo opravljal več zaporednih mandatov, pridobi pravico do dodatnega trimesečnega nadomestila za vsak prejšnji zaporedni mandat, skupaj pa največ šest mesecev.
O pravici odloča pristojno delovno telo občinskega sveta na podlagi vloge, ki jo mora župan vložiti najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije. Čas prejemanja nadomestila se šteje v delovno dobo in je župan v tem času socialno zavarovan. Zakon uvaja varovalke proti zlorabam: župan mora obveščati o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela, prejem dohodka pa sorazmerno zmanjšuje nadomestilo.
Omejitev pasivne volilne pravice pri volitvah predsednika republikeNovela ZVPR-A v novem drugem odstavku 2. člena vpeljuje omejitev pasivne volilne pravice pri volitvah predsednika republike. Pravice biti voljen nima državljan, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času prestajanja kazni, v času, ko iz razlogov na njegovi strani ne prestaja zaporne kazni, ter še pet let po prestani, odpuščeni ali zastarani kazni.
Za preverjanje tega pogoja prehodne določbe zakona vzpostavljajo elektronsko povezavo med zbirko kandidatur in kazensko evidenco. Ministrstvo za pravosodje v treh dneh preveri, ali kandidat izpolnjuje pogoj iz kazenske evidence, Državna volilna komisija pa podatke obdeluje izključno za namen preverjanja zakonitosti kandidatur.
Začetek veljavnosti in uporabeVse tri novele začnejo veljati 25. februarja 2026. Določbe o prenehanju mandata zaradi kazenske obsodbe ter spremembe glede nezdružljivosti in pridobitnih dejavnosti poslancev pa se začnejo uporabljati šele z dnem razpisa volitev, ki se razpišejo vsaj eno leto po uveljavitvi zakona, oziroma z dnem konstituiranja novega Državnega zbora.
Prehodni režim zagotavlja, da se novi pogoji za prenehanje mandata ne uporabijo retroaktivno za že izvoljene funkcionarje, temveč šele za tiste, ki bodo izvoljeni na naslednjih volitvah. Do začetka uporabe novih določb veljajo dosedanji pogoji iz obstoječih zakonskih besedil.
Sistemski pomen sprejetih spremembObravnavani zakonski sveženj predstavlja premišljen poseg v ustavnopravni položaj nosilcev javnih funkcij. Uskladitev pogojev za prenehanje mandata na vseh ravneh oblasti odpravlja neskladja med zakonskimi ureditvami in vzpostavlja enoten standard integritete. Uvedba sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem zagotavlja učinkovito pravno sredstvo, ki spoštuje tako varstvo pravic funkcionarja kot javni interes po nemotenem delovanju institucij.
Ureditev pravic županov po prenehanju funkcije zapolnjuje pravno praznino, ki je lokalne funkcionarje postavljala v slabši položaj od državnih. Omejitev pasivne volilne pravice za kandidate na predsedniških volitvah krepi zaupanje javnosti v integriteto najvišje državne funkcije.
Zakonodajalec je z usklajenimi spremembami na področju poslanskega, lokalnega in predsedniškega mandata oblikoval koherenten sistem, ki uravnotežuje legitimne interese funkcionarjev z javnim interesom po integriteti oblasti. Ključno vprašanje ostaja implementacija novih mehanizmov sodnega varstva, ki bo pokazala, ali procesni roki omogočajo učinkovito odločanje ob hkratnem spoštovanju pravic do poštenega postopka.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
