Umetna inteligenca lahko izboljša pravo

Med vsemi poklicnimi dejavnostmi je ravno pravo najprimernejše za intenzivnejšo in bolj temeljito uporabo najsodobnejših informacijskih tehnik, vključno z uvedbo modulov umetne inteligence. Načeloma naj bi bila vsa besedila (zakoni in drugi predpisi, uredbe, odločbe, sodbe, pogodbe in drugi akti) kar najbolj natančna, nedvoumna, primerna za preverjanje in ponavljanje. V nekaterih najbolj razvitih okoljih sta digitalizacija in avtomatizacija administrativnih dejavnosti že tako napredovali, da sta dejansko usmerjeni v edini logični prihodnji razvojni trend: računalniško vsebinsko prepoznavanje pravnih pravil in dokumentov tudi glede na njihov pomen.

Potrebne visokotehnološke jezikovne tehnologije že obstajajo in zdaj je naloga pravniške stroke, da nadaljuje in (ponovno) opredeli pravna pravila do te mere, da jih bodo programerji s pomočjo UI lahko vnesli v ustrezne algoritme in jih posredovali v nadaljnjo obdelavo, namenjeno praktičnim ekspertnim sistemom in drugim pripomočkom, ki vodijo k izboljšanju kakovosti in učinkovitosti prava.

Posebni urejevalniki besedil za vse zakonodajalce (natančneje: za njihove tehnične službe) bodo poskrbeli za boljšo kakovost besedil. Ne bo neuporabnih (subjektivnih) sopomenk, posamezne klavzule bodo imele vedno enak pomen, besedila bodo vsebovala le preverjeno in nedvoumno terminologijo ter vse več uporabnih (meta)podatkov, ki lahko omogočajo izpopolnitev dokumentov do končne faze: o subjektih in predmetih pravnega varstva, o razpolaganjih in sankcijah, o hierarhičnih odnosih, o postopkih in stopnjah, o vzajemnih referencah in vplivih itd. Primerjave (in usklajevanja) različnih pravnih sistemov (pa tudi jezikov) bodo postale veliko lažje.

Pravna informatika, za katero nekateri verjamejo, da je že dosegla svoj vrhunec, se bo soočila z odpiranjem številnih novih možnosti. Uvedeni bodo (prvi zanesljivi) pravni iskalniki kot dopolnitev splošne generativne umetne inteligence (GUI). Obstoječi (skoraj izključni) nizi znakov bodo predstavljali le ostanke iz nerazvitega obdobja. Nadomestila jih bo ustrezna vsebina iz niza pravnih tezavrov, ontologij in semantike. Ekspertni sistemi na področju prava ne bodo več redke izjeme - drage, enoznačne in podvržene človeškim napakam -, temveč se bodo razširili na vsa pravna področja in postali medsebojno povezani. Služili bodo predvsem kot podlaga za načrtovanje in vzdrževanje najzahtevnejših sodnih in upravnih postopkov.

Več kot ekspertni sistemi

Dosedanji ekspertni sistemi nimajo veliko skupnega z umetno inteligenco, čeprav dajejo vtis, da so "inteligentni", in dejansko tudi so lahko zelo koristni in prijazni uporabniku. Številni komercialni ponudniki po vsem svetu so že v preteklih letih izdelali in promovirali izjemne "inteligentne" aplikacije ali predloge (v Sloveniji npr. INform, dostopen preko portala informiran.si), ki so še posebej uporabni za posamezna področja. Na Nizozemskem je že dolgo na voljo strokovni sistem za pravno pomoč pri socialnih vprašanjih. Program uporabnika vodi iz ene faze v drugo, postavlja vprašanja in ga pripelje do nekaterih koristnih pravnih informacij o konkretnem primeru. V Avstraliji je bil uveden strokovni sistem za družinske in dedne zadeve, ki je dajal vtis umetne inteligence, vendar to ni bil.

Pravzaprav so ekspertni sistemi (obstoječi, ki ne temeljijo na modulih umetne inteligence) močno determinirani: temeljijo na diagramu pravil, vprašanj in odgovorov. Lahko so zelo strokovni, raznoliki in predvsem koristni, vendar pa so vse do zadnje vejice določili in postavili ljudje, ustrezni vpleteni strokovnjaki. Če so potrebni kakršnikoli popravki (npr. zaradi ugotovljenih napak) ali kakršnekoli spremembe (npr. zaradi spremenjene zakonodaje), morajo vse vnesti isti ljudje - avtorji, in to na enak način ter v enaki obliki. Še vedno je sistem mogoče obvladati na precej ozkih področjih in v majhnih količinah, toda za bolj ambiciozne in precej široke (ali celo univerzalne) projekte človeški dejavnik postane preveč pomemben in celo začne povzročati preveč subjektivnih pomanjkljivosti. Pravzaprav je sistem popolnoma neinteligenten (morda celo "neumen") in posledično tudi neučinkovit.

Pri umetni inteligenci mora biti subjekt (program, agent, robot) sposoben učiti se in se temu ustrezno prilagoditi. Če študent v učbeniku hitro zazna očitno napako in ve, da občine ni mogoče podedovati, bo to prepoznal in aplikaciji UI to tudi javil, ta pa bo poskrbela, da se taka napaka ne bo nikoli več ponovila. Če programerji v umetne (spretne) algoritme ne vnesejo pravila, da izraz "kazen izvršbe" ni logičen, bo lahko program ta nesmisel zaznal v drugi fazi s pomočjo strojnega učenja in z drugimi metodami UI (teorija iger, statistične metode). Preprosto povedano: ker računalnik v drugih pravnih dokumentih ne bo našel nobene podobne kombinacije besed - "kazen izvršbe", je ne bo štel za "običajen" izraz in je sploh ne bo uporabljal. Po drugi strani pa bo izraze, zaznane na več mestih (npr. "fizična oseba bo kaznovana za kaznivo dejanje", praviloma prepoznal kot običajno in sprejemljivo, tudi če so napačno črkovani (npr. "fikična oseba bo kaznovana za kaznivo dejanje") ...

V skladu s tem bo umetna inteligenca uvedena tako, da bo računalnik lahko prepoznal pravna pravila v pravnih besedilih - vendar z dodatno podporo posebnih tehnologij umetne inteligence. Shranjena bodo v celoviti pravni zbirki podatkov, ki bo hkrati služila kot osnova za delovanje različnih pravnih strokovnih sistemov in za samodejno oblikovanje novih pravnih besedil (zlasti osnutkov). Iluzija pa je, če kdo pričakuje, da bo lahko kadarkoli GUI sama, brez posebnih pravnih ontologij, zadovoljiva podlaga za kakovostne pravne sisteme.

Pravne ontologije

Ker ontologije obstajajo na različnih področjih, bo ta članek omejen na pravne ontologije. Naslov je citiran v množini, ker obstajajo različne vrste pravnih ontologij. Francozi so na primer že pred leti uvedli ontologijo francoskega prava ter jo predstavili na posebnem portalu. Najprej je treba opredeliti jedro ontologije (splošna pravna pravila) in nato razviti različne ontologije za posebne namene, npr. tiste, ki se nanašajo na kazensko, civilno, dedno pravo, davčno pravo, korporacijsko pravo itd. Povedano v preprostem in neformalnem jeziku - za izgradnjo pravne ontologije je treba iz vseh pravnih besedil izvleči vse izraze (besede in njihove kombinacije), ki so smiselni za pravo, in jih nato prepoznati ter ustrezno kombinirati. Tako se pojavijo različni pravni subjekti ter predmeti in njihovi medsebojni odnosi, s čimer nastanejo tudi obsežne baze podatkov, ki so lahko koristne za izjemno veliko različnih "uporabnin" (s to besedo bi v slovenščini lahko mirno nadomestili tujko "aplikacija").

Ustvarjalci prvih pravnih ontologij so v obdobju pred ChatGPT svoje naloge prevzeli precej idealistično in obsežno z uporabo pristopa od zgoraj navzdol: s pomočjo velikih ekip odvetnikov so določili splošna pravna pravila, ki so jih nato postopoma razvijali. Lahko si predstavljamo, da še nihče ni povsem dokončal tako zastavljenega projekta, ker je zelo zahteven in doslej še ni mogel dovolj izkoriščati prednosti najsodobnejših informacijskih tehnologij.

Pristop navzdol sicer vse bolj izkorišča velike dosežke jezikovnih tehnologij, pri čemer prepozna strukturo vsakega stavka in kombinacije besed, ki jih vsebuje. Sedaj posebne statistične tehnike strojnega učenja (splošna umetna inteligenca) hitro najdejo povezave do obstoječih terminoloških slovarjev (npr. tistega, ki ga hrani IUS-INFO) in hkrati celo opredelijo pomen, pogostost, ustreznost in razumnost prepoznavnih pojmov (ki dobijo posebne numerične koeficiente). Na primer: če izraza "zamuda" (v različnih slovničnih oblikah) in "medalja" nista nikoli neposredno združena niti v zakonodaji niti v sodni praksi, potem tudi v pravni ontologiji ne bosta povezana.

Pri tem smo se že sklicevali na še en izraz, ki je v pravu pomemben za umetno inteligenco, in sicer kontekstualni pristop. Kontekst je del besedila, ki razkriva pomen besed ali stavkov, kot so izvlečeni iz celote. Včasih se v takšnem razmerju pojavita dve sosednji besedi, da tvorita dva popolnoma različna konteksta - odvisno od okoliškega besedila. Izraz "svet" ima lahko dva pomena: geografskega ("naš planet") ali religioznega ("povezan z Bogom"). Ker bodo odslej programi UI sposobni samodejno in jasno prepoznati navedeni izraz glede na njegov kontekst, se bo končala "faza ugibanja", kot smo ji bili priča doslej.

Boljša nomotehnika

Čez nekaj let bodo vsi sodobni in napredni regulativni organi (parlamenti, vlade, ministrstva, lokalna samouprava itd.) uporabljali posebne urejevalnike besedil, ki bodo zagotavljali doslednost in kakovost obravnavanih in sprejetih besedil. Vključevali bodo ne le postopkovni nadzor zakonodajnega postopka (kot se že uspešno izvaja v slovenskem parlamentu), temveč tudi nekaj veliko zahtevnejšega in dragocenejšega: programska oprema bo "razumela" vsebino besed in nato nadaljevala z ustreznim usklajevanjem in dopolnjevanjem. Posledično se bo pravo kot znanost začelo bistveno spreminjati, in to gotovo v vseh ozirih na bolje. Bolj logičen (in računalniško podprt) pristop k predpisom se bo počasi razširil tako na sodno prakso kot tudi na druga pravna področja (pogodbeno pravo, upravni postopki itd.) in posledično tudi na pravne učbenike.

Pravna besedila bodo postopoma vsebovala manj napak, ki so posledica človeške malomarnosti in omejenih zmožnosti - praviloma že prvega avtorja, ki je predpis pripravil. Besede bodo vedno imele enak pomen, kar bo zmanjšalo pogoste možnosti nesporazumov in različnih interpretacij. V skladu s tem bodo vedno opredeljeni pravni inštituti, ki bi morali biti urejeni enako, posamezni deli besedil pa se bodo ponavljali pogosteje kot doslej. Velikokrat se izrazi med seboj razlikujejo brez upravičenega razloga, morda le zaradi subjektivnega dejavnika - ker je v tistem trenutku avtor besedila izbral določen izraz ... Vse dvoumne besede, npr. "oziroma", bodo izpuščene in nadomeščene z natančnejšo dikcijo (v tem primeru z "in" ali "ali"). Namesto besede "ter" bo vedno beseda "in". Ne bo več od trenutnega razpoloženja (prvega) pravnega strokovnjaka, ali bo v osnutku novega predpisa pisalo "organ, ki je pristojen" ali "pristojni organ". Urejevalnik zakonodajnih besedil bo dopuščal (ponujal, tako kot je to običaj pri iskalnikih, t. i. drop down) le eno ustrezno obliko besednih zvez, kar pa bo posledično kasneje zmanjšalo potrebo po "uradnih tolmačenjih". To se pojavlja samo zaradi človeške površnosti, ki po nepotrebnem formulira na videz enakopomenske izraze, kot so na primer: "s predhodnim soglasjem", "ko da soglasje", "ko dobi soglasje" itd.

Načeloma profesorji že zdaj učijo svoje študente, kako sestaviti pravna besedila, da bodo logična in pravilna. Obstajajo tudi posebni tečaji in priročniki "nomotehnike", vendar se že sestavljavci osnutkov žal ne morejo spomniti vsega, veliko pozabijo in pogosto dejstva razumejo subjektivno. V bližnji prihodnosti pa bodo nomotehnična pravila v poseben program - urejevalnik normativnih besedil - dosledno uvajali že programerji, računalnik pa bo uporabnike "brez milosti" opozoril na napake in nelogične kombinacije. To velja tudi za morebitno pomanjkanje usklajenosti novo pripravljenih besedil z drugimi že veljavnimi predpisi. Dejansko bo uporaba takšnih posebnih urejevalnikov besedil zagotovila veliko večjo notranjo doslednost celotne zakonodaje, vključno z vsemi vzajemnimi sklicevanji, pravnimi podlagami, posledicami itd. Pri nameravani spremembi določenega zakona se bodo takoj pojavile možne posledice ali neskladja v zvezi z vsemi drugimi predpisi.

Nadaljevanje članka za naročnike >> Anton Tomažič: Umetna inteligenca lahko izboljša pravo

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 37, 2023

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!