Notarska overitev ali potrditev pogodbe ne pomeni storitve pravnega svetovanja, saj gre za neodvisno in nepristransko opravljanje javne funkcije, ki jo je notarju zaupala država.
Evropska unija je zaradi ruske vojne agresije na Ukrajino sprejela vrsto ukrepov, s katerimi želi omejiti delovanje oseb, odgovornih za dejanja, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine, ter z njimi povezanih oseb. Med drugimi je z Uredbo Sveta št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini, spremenjena z Uredbo Sveta 2022/1904 določila zamrznitev sredstev in gospodarskih virov ter prepoved dajanja sredstev in gospodarskih virov na razpolago, prepovedane pa so tudi storitve poslovnega, podjetniškega in pravnega svetovanja (5.n člen Uredbe 833/2014).
V zadevi, v kateri je odločalo Sodišče EU, sta nemška državljana želela kupiti stanovanje v večstanovanjski stavbi v Berlinu, lastnik stanovanja pa je rusko podjetje Visit-Moscow Ltd. s sedežem v Moskvi. Ker mora podobno kot v Sloveniji prodajno pogodbo nepremičnine v Nemčiji overiti notar, so se nemška državljana ter ruska družba obrnili na notarja v Berlinu, ki naj bi overil pogodbo ter opravil vpis v zemljiško knjigo. Notar je zato, ker ni mogel izključiti, da je potrditev pogodbe v nasprotju s prepovedjo iz 5.n člena Uredbe, potrditev začasno zavrnil. Pri odločanju o tožbi, ki so jo stranke vložile proti vnovični zavrnitvi overitve pogodbe, se je deželno sodišče v Berlinu kot predložitveno sodišče obrnilo na Sodišče EU s prehodnim vprašanjem. Zanimalo ga je, ali so potrditev pogodbe o prodaji nepremičnine, dejanja izvršitve take potrjene pogodbe, ki jih opravi ta notar za izbris bremen na tej nepremičnini, plačilo prodajne cene prodajalcu in vpis prenosa lastništva v zemljiško knjigo in/ali storitve prevajanja, ki jih pri taki potrditvi opravi tolmač, zajeti s prepovedjo zagotavljanja storitev pravnega svetovanja taki pravni osebi iz te določbe.
Sodišče EU je v svoji sodbi C-109/23 zavzelo stališče, da navedene storitve niso zajete v prepoved zagotavljanja storitev pravnega svetovanja taki osebi po Uredbi 833/2014.
Pri svoji razlagi se je sodišče najprej ustavilo pri opredelitvi »pravnih storitev«, ki se glede na običajen pomen v vsakdanjem jeziku nanašajo na opravljanje gospodarske dejavnosti, ki temeljijo na razmerju med ponudnikom in njegovo stranko ter katerih predmet je dajanje pravnih nasvetov, pri čemer ponudnik osebam, ki ga za to prosijo, svetuje o pravnih vprašanjih. Sodišče je poudarilo, da gre za pomoč stranki, svetovanje stranki v njenem interesu glede pravnih vidikov njenih transakcij s tretjimi osebami ter tudi za pripravo, izvrševanje in preverjanje pravnih dokumentov.
Sodišče pa je poudarilo, da se dejavnost notarja, ki je pooblaščen s strani države za opravljanje nalog v splošnem interesu ter ki opravlja storitve, ki so za državljane zavezujoče, ne more šteti v okvir storitev, ki vključujejo dajanje mnenj osebam o pravnih vprašanjih, da bi podpirali ali branili posebne interese teh oseb. Iz nemške zakonodaje je razvidno, da je pri prodaji nepremičnine nujno potrebno sodelovanje notarja, ki potrdi zakonitost pogodbe tako, da nanjo pritrdi uradni pečat z grbom dežele, ki ga je imenovala. Ta storitev spada med naloge javne službe, ki jih je država zaupala notarjem in ki bi jih morala brez tega pooblastila opravljati država sama prek svojih organov. Sodišče je še ugotovilo, da pri potrditvi pogodbe ne gre za pravno svetovanje, namenjeno podpiranju posebnih interesov strank, temveč deluje notar nepristransko in enakopravno v razmerju do teh strank in njihovih interesov, izključno v interesu prava in pravne varnosti. Sodišče EU je še navedlo, da ni razvidno, kako bi lahko notarska potrditev pogodbe o prodaji nepremičnine, ki je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, a priori in na splošno prispevala k izogibanju sprejetim omejevalnim ukrepom.
Glede same izvršitve potrjene pogodbe in izbrisa bremen na tej nepremičnini, plačila prodajne cene prodajalcu in vpisa prenosa lastništva v zemljiško knjigo ter glede storitev prevajanja bo moralo predložitveno sodišče za vsako od navedenih nalog presoditi, ali vključujejo notarjevo pravno svetovanje strankam v smislu razlage pojma »storitve pravnega svetovanja«, kot ga je sodišče opredelilo v svoji odločitvi.
Glede na vse navedeno je sodišče odločilo, da potrditev pogodbe o prodaji nepremičnine v Nemčiji, ki je v lasti pravne osebe s sedežem v Rusiji, ne spada na področje uporabe prepovedi zagotavljanja storitev pravnega svetovanja iz 5.n člena Uredbe 833/2014.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
