Od brezplačne pravne pomoči imajo korist vsi tisti, katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar trenutno znaša 930,68 evra. Od brezplačne pravne pomoči imajo škodo tisti, katerih dohodek za vsaj en cent presega navedeni znesek. Zakaj? Zato ker je sistem oblikovan tako, da je meja ostra in ena sama. Če en sosed toži drugega soseda in ima prvi 930,68 evra, drugi pa 930,69 evra, prvemu plača odvetnika in druge stroške država, drugi pa si mora vse to plačati sam. Če prvi uspe z zahtevkom, mora drugi v državni proračun vrniti stroške, ki jih je do tedaj za prvega krila država. Če uspe drugi, pa mora od prvega izterjati priznane stroške, ki jih je do tedaj kril sam, v izvršilnem postopku. Ker Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)1 v 102. členu določa omejitev na prejemke v višini 76 odstotkov minimalne plače,2 je verjetnost, da bo z izvršbo uspel, praktično nikakršna. Prvi sosed se torej lahko norčuje iz drugega soseda in zlorablja svoje procesne pravice ter za vsako malenkost zaprosi za brezplačno pravno pomoč in s pravnimi sredstvi nadleguje drugega ali pa ga ignorira, če je tožen. Ve namreč, da bo stroške plačala država, sam pa je tudi varen pred izvršbo.
Navidezno se zdi, da takšne zlorabe zakon preprečuje, vendar ni tako. Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)3 ima v 24. členu nekakšno generalno klavzulo glede sporov, za katere se BPP ne dodeljuje, in v 8. členu naštetih nekaj konkretnih primerov, za katere se BPP ne dodeli. S predlagano spremembo naj bi se dodali še prekrški z globo pod 400 evrov in nekaj malenkosti, pri katerih se BPP ne dodeli, vendar je najbolje, da kar s konkretnim primerom ponazorim, da sistem ne deluje.
Zaradi novinarskega poročanja je bila pred šestimi leti vložena tožba za plačilo odškodnine. Tožnik zahteva plačilo 12.530.000 evrov zaradi novinarskega poročanja o tem, da je tožnik osumljen kaznivih dejanj. Zaradi kaznivih dejanj je bil v več kazenskih postopkih. Za tožnikom je bila izdana mednarodna tiralica. Tožnik se je skrival v tujini. Tožnik je sedaj v priporu … Sodišču v šestih letih ni uspelo opraviti niti prvega naroka v tej zadevi, čeprav gre za tako imenovano tožbo SLAPP.4 Edino, kar je sodišče naredilo v teh šestih letih, je, da je tožniku dodelilo brezplačno pravno pomoč, čeprav ZBPP v tretji alineji 8. člena določa, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj. Težko si je zamisliti, da je tožnik službi za brezplačno pravno pomoč verjetno izkazal nastanek protipravne škode, ker je bil objavljen novinarski prispevek o tem, da je osumljen kaznivih dejanj, pri čemer
– je bil dejansko v kazenskih postopkih,
– je bila za njim dejansko razpisana tiralica
– in je bila izdana tudi upravna odločba, da se mu prepoveduje opravljanje dejavnosti zaradi teh dejanj.
Bati se je torej, da državni proračun plačuje to tožbo SLAPP in dejansko financira in spodbuja tožbe SLAPP, ki jih Direktiva (EU) 2024/1069 poskuša omejiti. Res je sicer, da direktiva še ni implementirana, vendar je cilj direktive tako jasen, da je že brez implementacije popolnoma očitno, da je državno financiranje tožb SLAPP v celoti nesprejemljivo in predstavlja kršitev prava EU. Je do tega prišlo zaradi tega, ker se nekomu v službi za brezplačno pravno pomoč ni dalo opraviti svojega dela z zadostno skrbnostjo in je gledal le na to, kakšno uradno premoženje oziroma dohodke ima tožnik, ne pa tudi, kakšen je zahtevek? Ali torej državni proračun odvetnici, ki je določena za zastopanje po BPP, za vsako vlogo plača vsaj 3.294 evrov, da bi ta bolj z veseljem zagovarjala tožbo SLAPP?
Država nudi pomoč nasilnim prekrškarjem?
Tudi novopredlagani prag 400 evrov, pod katerim ni mogoče dobiti BPP za zastopanje v postopkih o prekrških, je skregan z vsako logiko.
Skrajno bizarno je, da država sploh nudi proračunska sredstva za pravno pomoč in zastopanje za prekrške.
Še posebej za prekrške nasilnega in drznega vedenja, nedostojnega vedenja … Predlagana novela BPP tako prinaša le to spremembo, da do BPP ne bo več upravičen tisti, ki s hrupom moti mir in počitek,5 če pa bo ob tem še koga udaril,6 mu bo država zagotovila BPP. Težko bi rekli, da je to sprememba v pravo smer.
Morda so razlogi, da so izplačana sredstva za BPP od 2.900.894 evrov leta 2017 zrasla na 8.797.901 evrov leta 2023 in nato leta 2024 presegla 10.000.000 evrov,7 ker se to vsem izplača. Službam za BPP, ker jim ni treba razmišljati in delajo po načelu avtomatizma le glede na formalne podatke o dohodkovno premoženjskem položaju prosilca, ne pa tudi glede na utemeljenost postopka. Odvetnikom, ker je prihodek iz BPP lahko bistveno večji, kot ga lahko zaslužijo na trgu, kar je še posebej vabljivo za vse, ki v konkurenci 1.925 trenutno vpisanih odvetnikov niso konkurenčni in bi dejansko sicer morali razmisliti o tem, da to dejavnost zaključijo ali pa bi vsaj zaslužili bistveno manj. Upravičencem pa, ker lahko brijejo norca iz sodnega sistema in drugih udeležencev v postopkih, saj jim državni proračun plača praktično karkoli, še tako nesmiselna procesna dejanja in zahtevke.
Zastopam na primer nasprotnega udeleženca v postopku, v katerem upravičenec iz BPP zahteva, da mu lastnik na balkon namesti mrežo proti golobom, zmontira nekaj vtičnic in spremeni napeljavo, pri čemer plačuje neprofitno najemnino v višini 119 evrov mesečno za 46 m2 veliko stanovanje v Ljubljani. V imenu nasprotnega udeleženca sem vložil odgovor na predlog, predlagatelj, ki ga financira BPP, pa predlog in štiri dodatne vloge...
Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Janez Tekavc: Ukinite BPP!
>> ali na portalu Pravna Praksa, št. 44, 2025
>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
-----------------------------
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
