Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnik uveljavljal, da se za čas do pravnomočne sodne odločitve v tem sporu zadrži učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in da ga mora toženec obdržati na delu, mu plačevati plačo oziroma nadomestilo plače ter mu zagotoviti pogoje za učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti.
Tožnik se je zoper sklep sodišča pritožil iz vseh pritožbenih razlogov. Med drugim je navedel, da je sodišče prve stopnje napačno ocenilo, da nastanek težko nadomestljive škode ni verjetno izkazan. Trdil je, da podatkov o svojem zdravstvenem stanju ter premoženjskem stanju sebe in družine ni predložil, saj gre za občutljive osebne podatke. Trdil je tudi, da je kot dokaz predlagal svoje zaslišanje, česar pa sodišče ni storilo.
Višje sodišče je s sklepom Pdp 183/2023 ugotovilo, da pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je najprej ugotovilo, da je tožnik vložil tožbo zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Na podlagi 43. člena > Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) izda sodišče v individualnem delovnem sporu začasno odredbo za zavarovanje terjatve po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker je ugotovilo, da ni verjetno izkazal obstoja predpostavke iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, in tudi ne pogoja reverzibilnosti.
Višje sodišče je kot neutemeljen spoznalo pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo ugotoviti verjeten obstoj predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, tj. da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. V postopku zavarovanja z začasno odredbo mora tožnik že v samem predlogu za njeno izdajo izkazati vsa pravno relevantna dejstva. Tožnik je zatrjeval, da bo zaradi izgube rednega prihodka nezmožen preživljati družino in šoloobvezne otroke. Ker v predlogu ni podal nobenih trditev in dokazil o svojem in premoženjskem stanju družinskih članov, sodišče prve stopnje utemeljeno ni štelo za verjetno izkazano, da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode v posledici prenehanja prejemanja plače pri tožencu.
Tožnik je zatrjeval tudi nastajanje nenadomestljive škode zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, pri čemer se je pavšalno skliceval na možnost nenadne smrti (v povezavi z uravnavanjem krvnega tlaka). Pri tem ni izkazal, da bi bilo to poslabšanje zdravja v vzročni zvezi z obravnavanim prenehanjem delovnega razmerja. Ker tožnik glede opisanih zdravstvenih težav ni predložil ustreznih dokazil, temveč je zatrjeval, da gre za občutljive osebne podatke, jih sodišče prve stopnje upravičeno ni štelo za verjetno izkazane.
Kot neutemeljen je zavrnilo tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza zaslišanja tožnika. Višje sodišče je poudarilo, da iz predloga za izdajo začasne odredbe ne izhaja, da je predlagal ta dokaz. Zgolj splošen zapis na koncu predloga »dokaz: – kot doslej« (kar pritožba povezuje z dokaznimi predlogi, ki jih je tožnik predlagal v okviru tožbe in med katerimi je tudi njegovo zaslišanje) namreč ne pomeni podaje ustrezno substanciranega dokaznega predloga v postopku s predlogom za izdajo začasne odredbe. Tudi iz predhodne vsebine predloga za izdajo začasne odredbe ne izhaja, da naj se tožnik zasliši in o katerem konkretnem dejstvu. Sodišče je prav tako poudarilo, da zgolj tožnikova izpoved ne bi mogla nadomestiti izostale trditvene podlage.
Višje sodišče je zavrnilo tudi pritožbeno navedbo, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati preiskovalno načelo iz 34. člena ZDSS-1 in izvesti dokaze tudi po uradni dolžnosti. Sodišče bi to sicer lahko storilo, če po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne bi moglo ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev. V preučevani zadevi pa je sodišče dejstva in dokaze ustrezno raziskalo in pravilno zaključilo, da ne omogočajo zaključka o verjetno izkazani predpostavki iz drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, tožniku pa naložilo, da sam krije stroške pritožbe.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
