Težnje po ukinitvi notarske obličnosti pri prenosih poslovnih deležev

Ta prispevek sodi v širši kontekst razprav o konkurenčnosti in odpravi administrativnih bremen. Na ravni EU je namreč glavni cilj Evropske komisije krepitev evropske konkurenčnosti. Evropska komisija je januarja 2025 predstavila kompas za konkurenčnost,¹ ki predstavlja nov načrt za oživitev evropske gospodarske dinamike in okrepitev gospodarske rasti. V okviru petih horizontalnih dejavnikov konkurenčnosti v vseh sektorjih sta zajeti tudi poenostavitev in zmanjšanje ovir na enotnem trgu. Nedavno pa je bila objavljena tudi strategija za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi.² Ta napoveduje 28. pravno ureditev prava družb,³ ki se nanaša tudi na vlogo notarja. Zagonska podjetja se namreč zavzemajo za uvedbo poenostavljene oblike družbe na ravni EU, ki bi jim omogočala lažjo in hitrejšo ustanovitev in hitrejšo rast ter prepoznavnost EU, t. i. »EU Inc.«, po vzoru ameriške družbe tipa »Delaware Inc.«.⁴

V prispevku bo predstavljena vloga notarja z namenom preudarnosti pred posegom v obstoječi zakonodajni okvir. Slovensko pravo družb z omejeno odgovornostjo je bilo preneseno iz nemškega prava družb z omejeno odgovornostjo (GmbHG).⁵ Tako imamo podobno ureditev d. o. o.-jev kot Nemčija in tudi Avstrija.⁶ Glede na to, da so temelji prava d. o. o. postavljeni po nemškem pravu, se je treba pred vsakršno modernizacijo in posegom v veljavne predpise ozreti tudi v ustroj nemškega prava d. o. o.-jev. Ravno zato je z nekaterimi novelami ZGD-ja pravo družb zašlo iz ustaljenega in delujočega sistema, ki smo ga prevzeli iz nemškega pravnega prostora.⁷

Pravo d. o. o. v slovenski pravni ureditvi deluje dobro. Predvsem z vidika malih in srednjih podjetij, ki so strukturirana v pravni obliki d. o. o. Notar je tem podjetjem steber, na katerega se obračajo v zvezi s statusno-pravnimi vprašanji. Velika podjetja imajo svoje pravne službe ter odlične – specialistične odvetniške pisarne, ki pokrivajo različna pravna področja. Prav tako tudi tujci vedo, v katerih zadevah vzpostaviti stik z notarjem, predvsem je treba omeniti podjetnike oziroma poslovneže iz Hrvaške, Avstrije in Nemčije, ki jim je ureditev prava d. o. o. po nemškem vzoru poznana.

Zakaj je potrebna notarska obličnost pri prenosih poslovnih deležev? Razlog je pravna varnost, ki je tako javnopravnega kot tudi zasebnopravnega značaja.

Javnopravni značaj obličnosti notarskega zapisa:

a) transparentnost sklenitve pravnega posla: notarski zapis je javna listina in s tem zagotavlja najvišjo dokazno moč. Je v interesu učinkovitega kazenskega pregona (preprečevanje pranja denarja, davčne utaje, goljufije, oškodovanje upnikov in podobno), saj pogodbena razmerja temeljijo na podlagi navedb strank, ki pa jih sodni register ne preverja), notar pa je resničnost izjav dolžan preizkušati in preverjati po drugih predpisih (ZPPDFT-2, KZ-1, ZFPPIPP …);

b) notarska javna listina predstavlja dokazilo o transakciji in notar zagotavlja njeno veljavnost (identitete pogodbenih strank, razmerja zastopanja, pooblastila, upoštevanje prisilnih predpisov in seznama sankcij).

Preverjanje identitete in omejitev

Ugotavljanje identitete pogodbenih strank

Notar je pred sklenitvijo notarskega zapisa dolžan preveriti identiteto pogodbenih strank. Pri fizičnih osebah to stori na podlagi predložitve veljavnih osebnih dokumentov (potni list, osebna izkaznica, eventualno vozniško dovoljenje). Če je oseba pod skrbništvom,⁸ mora biti to zaznamovano tudi pri poslovnem deležu in mora skrbnik predložiti sklep sodišča (262. člen DZ).⁹ Pri pravnih osebah notar ugotavlja identiteto z vpogledom bodisi v sodni register (za subjekte, ki so vpisani v sodni register) bodisi v poslovni register. V Sloveniji oba registra upravlja AJPES, pri čemer vpise v sodni register nadzira in izvaja pristojno okrožno sodišče. Poleg tega je notar dolžan preveriti, ali je oseba (bodisi fizična bodisi pravna) v postopku stečaja. To pomeni, da je osebo dolžan zastopati stečajni upravitelj. Tudi ta status notar ugotovi z vpogledom v ustrezne evidence, ki jih vodi AJPES.

Posebno preverjanje in še bolj natančno kontrolo mora posvetiti tujim subjektom, ki vstopajo na slovenski trg podjetništva. To je, da predložijo aktualen, veljaven in overjen izpisek iz sodnega registra oziroma drugega javnega registra, ki vodi pravne osebe s sodno overjenim prevodom.¹⁰ V Evropski uniji se lahko identiteta preveri tudi preko povezanih poslovnih/sodnih registrov v Evropski uniji.¹¹ Glede na to, da države vodijo registre v svojem nacionalnem uradnem jeziku, je treba predložiti še overjen izpis z uradno overjenim sodnim prevodom v slovenski jezik. Četudi notar razume tuji jezik (oz. je celo sodni tolmač za ta jezik), je treba identiteto dokazati poleg notarju tudi registrskemu sodišču, ki pa zahteva uradno overjen sodni prevod, saj sodišče tujega jezika ne razume in posluje le v uradnem jeziku (slovenski, na območjih manjšin tudi italijanski oz. madžarski).

Preverjanje pravnih oseb in njihovih zakonitih zastopnikov, ki so vpisani v sodni register oziroma izhajajo iz predloženih overjenih sodnih prevodov izpiskov iz ustreznih registrov

Izpostaviti je treba pooblaščence, ki se izkažejo z ustreznim pooblastilom. Pri obličnosti pooblastil je treba upoštevati določbo 75. člena OZ.¹² Vendar pa je za razmerja z mednarodnim elementom treba upoštevati tudi določbo 28. člena ZMZPP,¹³ ki odkazuje na uporabo prava države po prebivališču ali sedežu pooblastitelja. Tako npr. za osebe, ki imajo stalno bivališče/sedež pravne osebe v Avstriji, zadostuje notarsko overjeno pooblastilo (69. člen avstrijskega NO), za osebe z bivališčem oziroma sedežem v Nemčiji pa za prenose poslovnih deležev zadostuje čisto navadno pisno pooblastilo (§ 167 BGB).¹⁴ Za pooblaščence iz Kanade ali ZDA zadostuje podpisano pooblastilo, kjer je podpis pooblastitelja notarsko overjen z žigom Apostille po Haaški konvenciji iz leta 1962.¹⁵,¹⁶

Preverjanje izpolnitve pogojev po 10.a členu ZGD-1

Institut diskvalificiranega družbenika je unikum v mednarodnem merilu in korporacijskopravna inovacija nekaterih slovenskih ministrstev, uprav oziroma služb.¹⁷ Preverjanje pogojev za družbeništvo ali podjetnika velja tako za domače kot tudi tuje fizične in pravne osebe. Ta člen prinaša v praksi veliko težav, predvsem pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev tujih tako fizičnih kot tudi pravnih oseb.¹⁸ Največ težav za tujce predstavlja dokazovanje 4. točke prvega odstavka 10.a člena, to je dokazovanje, da osebi s pravnomočno odločbo pristojnega organa ni bila izrečena globa v zvezi s prekrškom s plačilom za delo oziroma prekrškom pri zaposlovanju na črno. Sodni registri imajo seznam, katere države vodijo evidence oziroma kateri organi so pristojni za izdajanje potrdil, ki jih smiselno zahteva 10.a člen ZGD-1.¹⁹ Ta seznam, ki je bil posredovan notarjem, se sicer poskuša upoštevati, vendar pa ni popoln. Včasih se izkaže, da stranke (tujci) niti ne razumejo ali ne vedo, kje pridobiti zahtevani dokument, včasih pa uradniki v tujini na prošnjo stranke mogoče niti ne razumejo, kaj stranke od njih sploh želijo.

Največ težav v praksi je ravno pri dokazovanju dela na črno. Stranke dokazila o nekaznovanju in plačanih davčnih obveznosti še razumejo, jih priskrbijo in večjih težav s tem ni. Pri zaposlovanju na črno pa niti ne razumejo, kaj se od njih zahteva ter od katerega urada v državi sedeža/bivališča priskrbeti tovrstno potrdilo/dokazilo. Če stranka izjavi, da takega urada ni, poda izjavo, da ji s tem v zvezi ni bila izrečena globa. Sledi pa lahko, da sodni register v postopku izda odredbo z obrazložitvijo, da v državi sedeža/bivališča ustanovitelja/družbenika obstaja organ, ki tovrstna potrdila izdaja.²⁰ Takrat se začne pravo raziskovalno delo. Najprej se začne časovno zapletati pri pridobivanju dokumentacije. Stranka mora najprej ugotoviti, kateri organ naj bi to bil v njeni državi, potem pa traja, da dokument pridobi in da ga sodni tolmač prevede. Sodišče lahko predlog zavrže, če zahtevanega dokumenta stranka ne predloži v roku 15 dni. Zakonodajalec bi v zvezi z naštetimi omejitvami 10.a člena moral ubrati predvidljivo, lažjo oziroma manj zapleteno pot, če želi zasledovati cilj odpravljanja birokratskih ovir in hkrati obdržati kontrolo nad ustanovitelji, družbeniki in podjetniki, ki vstopajo na slovenski trg podjetništva. V tujini veljajo podobne omejitve le za direktorje/poslovodje družb, ki pa podajo temu ustrezne zaprisežene ali/in notarsko overjene izjave, medtem ko za družbenike ni primerljivih omejitev.

Preverjanje brezdomcev – oseb z bivališči pri pristojnih CSD

Ko družba zaide v finančne težave, se v praksi pogosto dogaja, da se zaradi omejitev po ZFPPIPP²¹ družbeniki ali poslovodje želijo znebiti odgovornosti in obveznosti, preden formalno nastopijo zakonske omejitve iz citiranega zakona (nastop insolventnosti – uvedba stečaja, prisilnih prenehanj …). Zato prenašajo poslovne deleže ali poslovodenje na brezdomce brez premoženja, torej na osebe, ki imajo prijavljeno stalno bivališče pri pristojnih centrih za socialno delo v posameznih občinah. O tem je Ministrstvo za pravosodje s posebnim dopisom seznanilo tudi Notarsko zbornico Slovenije in poudarilo pomen javne koristi vloge notariata kot dela pravosodja in s tem tudi pravne države. ²² Z dopisom je notarjem poslalo seznam naslovov CSD-jev po Sloveniji, na podlagi katerega notarji med drugim preverjajo dejstvo, ali ima oseba, ki sklepa notarski zapis, stalno bivališče prijavljeno na naslovu s seznama.

Preverjanje oseb zaradi agresije Rusije na Ukrajino (gospodarske sankcije proti Rusiji)

Preverjanje temelji na uredbi Sveta EU št. 833/2014 s spremembami. Tako se je CNUE²³ z Evropsko komisijo posvetoval o vsebini sankcij EU proti Rusiji, ki ustvarjajo obveznosti za notarje. EU je v skladu s sankcijami določila številne posameznike in pravne osebe, ki jim je treba zamrzniti vsa sredstva in gospodarske vire (vključno s premoženjem), ki neposredno ali posredno pripadajo osebi, uvrščeni na seznam, s katero je ta oseba v lasti ali pod njenim nadzorom. V praksi to pomeni, da mora vsaka oseba iz EU in vsaka oseba, ki posluje v EU, preprečiti kakršenkoli prenos, spreminjanje, dostop do teh sredstev, njihovo uporabo ali druge posle z njimi. To zajema gotovino, depozitne obresti, vrednostne papirje in dolžniške instrumente, s katerimi se trguje javno in zasebno. Zamrznitev gospodarskih virov osebe, uvrščene na ta seznam, pomeni, da nihče ne more uporabiti nobenega premoženja osebe, uvrščene na seznam, da bi pridobil druga sredstva ali premoženje (prodaje, hipoteke …). Tako imajo notarji pomembno vlogo pri nadzoru prepovedanih transakcij.

Sankcije EU na ta način prepovedujejo dajanje dodatnih sredstev ali gospodarskih virov na razpolago osebam, ki so uvrščene na seznam, ali osebam, ki jih nadzirajo. Da se lahko oceni, ali subjekt obvladuje oseba, uvrščena na seznam, je Evropska komisija 8. junija2021 objavila mnenje, ki se nanaša tudi na pravo družb.²⁴ Dejavnosti na področju prava družb niso izrecno navedene. Ker pa lahko družba ali delnice družbe spadajo pod »katerokoli premoženje, opredmeteno ali neopredmeteno«, so sankcije pomembne, da se upoštevajo kot okoliščine, v katerih bi oseba ali osebe, ki so pod njihovim nadzorom, želele začeti transakcije s takšnim premoženjem. Prečiščen seznam oseb in subjektov, uvrščenih na seznam, je na voljo na spletišču datotek o finančnih sankcijah.²⁵ CNUE nacionalne notarske zbornice sproti obvešča o dodatnih sankcijah in seznamih.

Davčnopravni vidik

Notar je dolžan v skladu s 339. členom ZDavP-2²⁶ FURS-u do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto prijaviti pogodbo o prenosu poslovnega deleža, ki je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Notar s tem davčnim organom pomaga, da imajo kontrolo nad transakcijami poslovnih deležev zaradi odmere davkov.

Varovanje šibkejše pogodbene stranke

Notar kot nevtralna oseba javnega zaupanja sestavlja listine nepristransko, po predhodnem razgovoru s pogodbenimi strankami. Obličnost notarske listine varuje šibkejšega pogodbenega partnerja. Med pogodbenimi strankami lahko obstaja pogajalska neuravnovešenost, ki jo lahko notar s pojasnjevanjem in dajanjem predlogov o kreiranju pogodbene vsebine delno ali v celoti spet uravnoteži.²⁷ Pri tem je treba posebej izpostaviti ranljive skupine ljudi (starejši, prava neuke stranke, osebe pod skrbništvom …). Notar je dolžan posebej poskrbeti za varstvo interesov šibkejših strank, ki bodisi niso sposobne same skrbeti zase bodisi ne znajo ali ne morejo brati in pisati ali ne slišijo ali ne morejo neposredno komunicirati z notarjem ipd.²⁸ Vendar se varstvo interesov ne nanaša le na naštete skupine ljudi. Med šibkejše pogodbene stranke spadajo tudi samostojni podjetniki, majhna in srednja podjetja, organizirana kot osebne družbe ali kot d. o. o., ki vstopajo v poslovna razmerja z velikimi korporacijami, multinacionalkami, velikimi investicijskimi družbami, tudi start-upi. Čeprav je težko kloniti in se »upirati« tistemu, ki ima denar, torej ekonomsko močnejši stranki, je notar ravno v teh občutljivih situacijah ekonomsko šibko stranko dolžan s posebno skrbnostjo vsaj poučiti o pravnih posledicah. Tu gre za primere:

– ko vstopa velik investitor kot partner v družbo šibkejšega družbenika preko nakupa poslovnega deleža ali dokapitalizacije;
– ko šibkejša oseba odsvoji poslovni delež ali njegov del ali ga pridobi od velikega podjetja (solidarna odgovornost za obveznosti do družbe, vračanje prepovedanih plačil, vsebina družbene pogodbe), (ne)vplačilo osnovnega vložka²⁹ in posledice kaducitetnih postopkov;
– opozorila, da naj se posvetuje s finančnim svetovalcem v zvezi z davčnimi učinki tovrstnih pogodb ali v zvezi s skrbnim pregledom in podobno.

Država ima ravno preko notarja vzvod, da varuje oz. ščiti ekonomsko šibkejše stranke pred velikimi podjetji, ki imajo tako svoje pravne službe kakor tudi zunanje pravne svetovalce – odvetnike specialiste. Ravno pri start-up podjetjih je to še pomembneje, saj ustanovitelji/družbeniki, ki vstopajo v veliko družbo ali dovolijo vstop investitorjem z velikim kapitalom, običajno niso prava vešče stranke, medtem ko imajo njihovi partnerji (velika investicijska podjetja) močno tako interno (pravne službe) kot tudi zunanjo pravno podporo (uveljavljene in ugledne, specializirane odvetniške pisarne).

Nadaljevanje članka za naročnike >> mag. Romana Gajšek: Težnje po ukinitvi notarske obličnosti pri prenosih poslovnih deležev

>> ali na portalu Pravna praksa, št. 33, 2025

>> Še niste naročnik? Preverite uporabniške pakete!
-----------------------------