Vlagatelj Vasilică-Cristi Danileţ je bil ob relevantnem času sodnik na okrožnem sodišču v Cluj-Napoci. Znan je bil po aktivnem sodelovanju v javnih razpravah o demokraciji, pravni državi in pravosodnem sistemu, z obsežnim strokovnim ozadjem kot nekdanji član Nacionalnega sodnega sveta (CSM), pravni publicist in ustanovitelj dveh nevladnih organizacij na področju pravosodja. Na Facebooku je imel okoli 50.000 sledilcev.
V januarju 2019 je vlagatelj objavil dve sporni objavi. Prva objava z dne 9. januarja 2019 je opozarjala na politične pritiske na različne državne institucije in omenjala ustavno določbo o vlogi vojske pri zagotavljanju ustavne demokracije. Druga objava naslednjega dne je vsebovala povezavo do novičarskega članka z intervjujem tožilca C.S. o težavah v pravosodnem sistemu, skupaj z vlagateljevim komentarjem s frazo "sânge în instalaţie" (dobesedno: "kri v instalaciji"), kar je v romunščini kolokvialna fraza za pohvalo poguma.
Sodniška inšpekcija je disciplinski postopek začela 10. januarja 2019 – istega dne, ko je bila objavljena druga objava. Po preiskavi je disciplinska komisija CSM 7. maja 2019 z večino glasov ugotovila disciplinsko kršitev po 99. členu (a) zakona št. 303/2004 in vlagatelju odredila dvomesečno 5-odstotno znižanje plače kot disciplinski ukrep. Višje sodišče je 18. maja 2020 pritožbo zavrnilo.
Nacionalni organi so utemeljili, da je vlagatelj s svojimi objavami kršil dolžnost diskrecije, ki jo imajo sodniki, in s tem ogrozil ugled pravosodnega sistema. Pri prvi objavi so ugotovili, da nakazuje na možnost vojaškega posredovanja, pri drugi pa so neustrezno označili uporabljeni izraz, ne da bi podrobneje analizirali kontekst in namen sporočila.
Ključno pravno vprašanje se je nanašalo na utemeljenost posega v pravico do svobode izražanja sodnikov na družbenih omrežjih. ESČP je v sodbi utrdilo in natančneje opredelilo merila za presojo spornih sporočil sodnikov na družbenih omrežjih.
Sodišče je potrdilo, da je prišlo do posega v pravico, ki jo zagotavlja 10. člen EKČP. Pri presoji zakonitosti posega je sodišče ugotovilo, da je disciplinska sankcija temeljila na dostopni in predvidljivi pravni podlagi ter zasledovala legitimen cilj vzdrževanja avtoritete in nepristranskosti sodstva.
Pri presoji nujnosti posega v demokratični družbi je ESČP razvilo pet meril za tehtanje konkurenčnih pravic in interesov:
- Vsebina in oblika izjav: izjave o zadevah javnega interesa uživajo visoko stopnjo zaščite. Sodniki morajo ob zagovarjanju pravne države in demokratičnega reda uporabljati jasen jezik, vendar morajo ohranjati zadržanost v tonu in izrazu.
- Kontekst izjav in kvaliteta, v kateri so bile podane: zgodovinski in politični kontekst je bistvenega pomena. V primerih resne ogroženosti demokracije ali pravne države imajo sodniki dolžnost javno spregovoriti v obrambo pravosodne neodvisnosti.
- Posledice spornih izjav: presoja mora upoštevati dejanske ali možne škodljive učinke, pri čemer je treba razlikovati med odprtimi družbenimi omrežji in zaprtimi zasebnimi krogi.
- Resnost sankcije: Narava in ostrina izrečenih ukrepov sta odločilni za presojo sorazmernosti, vključno z vplivom na zastraševalni učinek.
- Procesne zaščite: Disciplinski postopki morajo zagotavljati neodvisno presojo vseh relevantnih dejstev in pravnih vprašanj ter temeljiti na ustreznih in zadostnih razlogih.
Sodišče je pri uporabi teh meril na obravnavani primer ugotovilo, da izjave pritožnika niso bile takšne, da bi porušile potrebno ravnovesje med pravico sodnikov do vključevanja v družbo za zagovor ustavnega reda ter potrebo po neodvisnosti in nepristranskosti. Nobena od objav ni vsebovala spodbujanja k nasilju ali nestrpnosti. Pri prvi objavi je sodišče poudarilo, da je bila podana v kontekstu legitimne javne razprave o ustavnih vprašanjih. Pri drugi objavi je opozorilo, da nacionalni organi niso ustrezno pojasnili, zakaj naj bi uporabljeni izraz bistveno presegal meje primernosti.
Sodišče je še posebej kritično ocenilo pomanjkljivo obrazložitev nacionalnih organov glede dejanskih posledic objav za ugled pravosodja. Razlogi niso bili niti relevantni niti zadostni za utemeljitev »nujne družbene potrebe« po posegu.
Sodba prinaša pomembno konsolidacijo sodne prakse ESČP glede svobode izražanja sodnikov na družbenih omrežjih. Postavlja jasna merila za nacionalna sodišča pri tehtanju med pravico sodnikov do svobodnega izražanja in dolžnostjo diskrecije. Posebnega pomena je poudarjanje, da mora biti vsak poseg v svobodo izražanja sodnika temeljit, kontekstualiziran in podprt z ustreznimi razlogi. Sodba hkrati poudarja pomen procesnih jamstev v disciplinskih postopkih ter potrebo po ločevanju etičnih standardov od disciplinskih kršitev.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
