c S

Spremembe Zakona o tujcih še enkrat potrjene v Državnem zboru

15.11.2023

Po odložilnem vetu Državnega sveta je Državni zbor prejšnji teden ponovno odločal in sprejel novelo H > Zakona o tujcih (ZTuj-2), ki prinaša novosti predvsem na področju pravice združitve migrantov z družino in zahtevanega nivoja znanja jezika.

ZTuj-2 ureja vstop tujcev v Republiko Slovenijo, pridobivanje vizumov in dovoljenj za prebivanje, zapustitev države, prostovoljno vračanje in odstranjevanje tujcev, posebnosti glede postopka in organe, pristojne za izvajanje določb zakona. S prejšnjo novelo G sta bila v zakon uvedena dva nova pogoja: pogoj glede znanja jezika na vstopni ravni A1 za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in pogoj glede predložitve potrdila o udeležbi v programu učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe na vstopni ravni. Vendar pa se je čez čas izkazalo, da za kvalitetno izvajanje določb zakona močno primanjkuje kapacitet za izvajanje izpitov, zaradi česar ti pogoji realno niso bili izvedljivi. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je posebno pozornost treba nameniti integraciji tujcev, ki prebivajo v naši družbi kot družinski člani tujca, ki ima enotno dovoljenje za bivanje.

Cilj novosti novele H, ki jo je predlagala Vlada, je tako bil olajšati pogoje za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine v delu, ki se nanaša na pogoj znanja slovenskega jezika in udeležbe v programih učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, ki se bodo skladno z novelo za družinske člane tujcev, ki so državljani tretjih držav, izvajali v okviru neformalnih izobraževalnih programov za odrasle. Odpravil se je torej pogoj glede znanja jezika na stopnji A1 za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in pogoj glede predložitve potrdila o udeležbi v programu učenja jezika, nadomestil pa se bo s pogojem znanja slovenskega jezika na t. i. preživetveni ravni in predložitve potrdila o vpisu v neformalni izobraževalni program za odrasle za učenje slovenskega jezika na preživetveni ravni, ki je namenjen družinskim članom tujcev, ki so državljani tretjih držav. Pogoj doseganja znanja slovenskega jezika na ravni A2 pa se ohranja pri izdaji dovoljenja za stalno prebivanje.

Ko je bil predlog novele prvič sprejet v Državnem zboru, je Državni svet na to odločitev dal veto in vložil zahtevo, da Državni zbor o noveli ponovno odloča. Svoj odložilni veto so obrazložili z argumentom, da novela prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga združitve družin. T. i. preživetvena raven znanja jezika ni strokovno utemeljena in ne upošteva mednarodnih dogovorov, kot je skupni evropski jezikovni okvir. Jezik je osnovna sestavina slovenske kulture in nacionalne identitete, potreba po znanju jezika pa se kaže na vsakem koraku in močno omejuje oziroma onemogoča integracijo v slovensko družbo. Prav tako so izpostavili problem z rešitvijo, da bi bil po novem minister za izobraževanje pristojen za določanje kriterijev za izobraževalni program, vključno s standardi, ki se preverjajo z obveznim preizkusom znanja jezika na preživetveni ravni. S tem se po mnenju Državnega sveta izpušča stroko, ki je na podlagi mednarodnih standardov pristojna za določitev jezikovnih zahtev.

Vlada je na podano zahtevo odgovorila, da se z dopolnitvijo 2. člena ZTuj-2 z namenom jasnosti na novo opredeljuje pojem »preživetvena raven«, in sicer kot raven, ki omogoča temeljno sporazumevanje v slovenskem jeziku, omejeno na preproste, predvidljive, vsakodnevne situacije, v katerih je izražanje rutinsko in se ponavlja. V začetni fazi združevanja z družino bo tako družinski član imel možnost obiskovati program učenja slovenskega jezika, ki mu bo omogočil pridobitev znanja jezika na t. i. preživetveni ravni, svoj nivo znanja pa bo lahko kasneje nadgrajeval tudi z zahtevnejšimi programi. Izobraževalni program, ki bo družinskemu članu omogočil pridobitev prvih osnov slovenskega jezika, ob koncu izvedbe predvideva tudi pisni preizkus znanja. Glede očitkov, da se z novo ureditvijo stroko izključuje iz postopka določanja jezikovnih zahtev, pa je Vlada navedla, da bosta kriterije, ki jih bo določil minister, pripravila Andragoški center Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo, ki tudi sicer pripravljata izobraževalne programe.

Državni zbor je z 52 glasovi za in osmimi proti ob ponovnem odločanju znova potrdil novelo, ki pa je začela veljati 16. novembra. Izjema sta le spremenjeni peti odstavek 47. člena (ki ureja zgoraj opisano dovoljenje za prebivanje zaradi združitve družine), ki se začne uporabljati 1. novembra 2024, ter spremenjeni 106. člen (pomoč pri vključevanju tujcev, ki niso državljani EU), ki se začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi novele.

IUS-INFO


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.