V Državnem zboru je bil 22. decembra po nujnem postopku sprejet Zakon o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (ZIUZDS), ki posega na različna področja: od zagotavljanja stabilnosti delovanja zdravstvene blagajne, povečanja dostopnosti do zdravstvenih storitev na primarni ravni, podaljšuje pa se tudi število dni bolniške odsotnosti delavcev, za katere mora plačati delodajalec.
Zakon o zdravniški službi (ZZdrs)
S spremembami ZZdrS se usklajuje terminologija zakona v zvezi z nujno zdravniško pomočjo in neprekinjeno nujno zdravniško pomočjo ter se enotno ureja obveznost vključevanja v program zagotavljanja dežurne zdravniške službe in nujne zdravniške pomoči za vse zdravnike, ki opravljajo zdravniško službo v okviru mreže javne zdravstvene službe (novi 44. člen). Črtata se 45.a in 45.b člen, ki sta urejala zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči, s tem pa se črta tudi posebej določena obveznost vključevanja v program nujne zdravniške pomoči za koncesionarje. Prav tako se nekoliko spreminja opredelitev dežurstva, ki se po novem definira kot posebna oblika dela, ko je zdravnik prisoten na delovnem mestu za namen izvajanja nujne zdravniške pomoči.
V novem 3.a oddelku se ureja izvajanje pripravništva, sekundariata in specializacij v posebnih pogojih (zaradi naravne ali druge nesreče, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami). V času epidemije COVID-19 in poplav v avgustu 2023 so bili namreč nekateri izvajalci zdravstvene dejavnosti bolj obremenjeni in so imeli težave z zagotavljanjem ustrezne zdravstvene obravnave pacientov.
Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUZSZS)
Interventna zakonodaja je določala tri vrste dodatkov, vezanih na zdravstvene poklice na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, in sicer dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve, dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra ter dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. S spremembo 16. člena ZNUZSZS se ukinja dodatek za zaposlitev dodatnega zdravstvenega kadra in dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo, dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve pa je predviden le še za zdravstvene delavce, ki so zaposleni v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev v javnih zdravstvenih zavodih. Navedenim se lahko izplača dodatek v razponu od 1500 evrov bruto mesečno za zdravnika specialista in do 400 evrov bruto mesečno za zdravstvenega administrativnega sodelavca.
Še vedno velja, da se lahko dodatek izplača posameznemu timu, če je ta v obdobju pred njegovim obračunom dosegel sorazmerni del načrtovane letne realizacije programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Višina dodatka za povečan obseg dela za posebne obremenitve je določena glede na število opredeljenih pacientov, obseg tima in priznani kader v standardu, ki ureja plačilo. Podrobnejša merila za določitev višine dodatka za posamezni poklic v zdravstveni dejavnosti določi minister, pristojen za zdravje. Navedeni ukrep velja do 31. decembra 2024.
S spremembo 35. člena ZNUNBZ se dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine v višini 1000 evrov bruto izplačuje tudi tistim, ki jim bo specializacija odobrena v letu 2024 (prej v letu 2023), ukrep pa velja do 31. decembra 2031.
S črtanjem četrtega do šestega odstavka 7. člena ZPPKZ se ukinja zgornja meja števila ponudb za delo zdravnikov in zobozdravnikov, ki jo je določil minister. Po novem lahko vsi kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje, podajo vlogo za priznanje poklicne kvalifikacije, ne glede na število vlog, ki jih je ministrstvo že prejelo v posameznem koledarskem letu.
Na podlagi spremembe 12. člena bodo kandidati, ki so pripravništvo opravili v tujini, lažje dosegli priznanje poklicne kvalifikacije v Sloveniji, saj lahko komisija, ki opravlja vrednotenje, namesto opravljanja celotnega strokovnega izpita po novem predlaga tudi opravljanje zgolj posameznih vsebin izpita. Stroški, ki nastanejo v zvezi s postopkom priznavanja poklicne kvalifikacije, po novem bremenijo izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki je izdal ponudbo za delo, in ne več kandidata oziroma vlagatelja (24. člen).
Dve od pomembnejših sprememb, ki jih prinaša sprememba zakona, je tudi možnost skrajšanja pripravništva z 12 na 8 mesecev (spremenjeni 20. člen) ter zaposlitev vlagatelja v prilagoditvenem obdobju oziroma opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti na specializantskem delovnem mestu, kjer opravlja delo pod mentorstvom. Plače in nadomestila se financirajo iz sredstev izvajalca zdravstvene dejavnosti.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
S spremembo 137. člena ZDR-1 se bo podaljšalo obdobje izplačevanja bolniškega nadomestila v breme delodajalca v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, z 20 na 30 delovnih dni. Od 31. dneva zadržanosti od dela gre zavarovancem nadomestilo za čas odsotnosti z dela v breme zdravstvenega zavarovanja. Navedena ureditev se bo uporabljala od 1. 1. 2024.
Ne glede na 169. člen ZDR-1 se lahko na podlagi pisnega sklepa, zoper katerega pritožba ni dovoljena, v času izvajanja zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih zdravstveni delavec ali sodelavec začasno premesti. Premestitev se lahko izvede tudi brez soglasja zaposlenega, ne sme pa se premestiti delavec, opredeljen v četrtem odstavku 53. člena ZIUZDS.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Glede že omenjene obveznosti plačevanja nadomestila za bolniško odsotnost od 31. dneva odsotnosti dalje interventni zakon – ne glede na prvi odstavek 31. člena ZZVZZ – določa kot osnovo za nadomestilo zavarovančevo povprečno mesečno plačo in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, oziroma povprečno osnovo za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
Spremenjeni zakon bo urejal tudi plačilo zdravstvenih storitev za sistematične in druge preventivne zdravstvene preglede za kategorizirane športnike in registrirane športnike do dopolnjenega 26. leta starosti
Predviden je še odstop od petega odstavka 48. člena ZZVZZ, in sicer se določajo kategorije oseb, ki so zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka. Tako se na primer med zavarovanimi osebami kot zavezanci dodajo tudi starši, ki živijo z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jih zavarovanec preživlja ter nimajo za preživljanje dovolj lastnih sredstev in so trajno in popolnoma nezmožni za delo, dodani so tudi delovni invalidi zunaj delovnega razmerja na poklicni rehabilitaciji ter zavarovanci iz 83. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1). Ne glede na 27. člen ZZVZZ-T imajo pravico do plačila obveznega zdravstvenega prispevka zavarovanci, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči, zavarovanci, ki so upravičeni do varstvenega dodatka (pod določenimi pogoji) ter ožji družinski člani (pod določenimi pogoji).
Po drugi strani so iz plačila obveznega zdravstvenega prispevka črtani družinski pomočniki, osebe, ki izvajajo rejniško dejavnost, zavarovane osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pravico do zdravstvenega varstva po predpisih o vojnih invalidih, vojnih veteranih in žrtvah vojnega nasilja, pa tudi državljani RS in tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje, ki jim je po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, priznana pravica do plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje.
Urejena sta tudi ukrepanje v primeru, ko ima zavarovanec prenizek dohodek za odtegnitev obveznega zdravstvenega prispevka, ter izjema pri pobiranju le-tega, ki velja za upokojence. Izjemo predstavlja tudi ureditev, ki določa, da se obvezni zdravstveni prispevek ne plača za otroke, pastorke, vnuke in druge otroke brez staršev, ki so prejemniki družinske pokojnine.
V nadaljevanju so urejeni še zadržanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja ter zbirke podatkov na področju zdravstvenega zavarovanja, zbirke podatkov na področju zdravstvenega zavarovanja ter prekrški za kršitev tretjega odstavka 35. člena ZIUZDS.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS)
Ker se po novem šteje, da pravica do plačila kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev predstavlja pravico do plačila obveznega zdravstvenega prispevka, se skladno s to opredelitvijo spreminja več členov ZUPJS.
Razširja se krog upravičencev do pravice do plačila prispevka obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta razširitev je potrebna zaradi zagotavljanja zdravstvenega zavarovanja istemu krogu upravičencev kot pri pravici do plačila obveznega zdravstvenega prispevka. Zaradi novega obveznega zdravstvenega prispevka se krog upravičencev širi na upravičence do varstvenega dodatka (odstop od 30. člena ZUPJS).
Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)
Opredeljeno je izvajanje zdravstvene dejavnosti v posebnih pogojih, kot so naravne ali druge nesreče, skladno z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki v večjem obsegu kot običajno vplivajo na položaj pacientov ali zavarovanih oseb v Republiki Sloveniji zlasti tako, da ogrožajo njihovo zdravje ali življenje, ter zahtevajo poenoteno in hitro ukrepanje v zdravstveni dejavnosti. V teh primerih minister za zdravje z odredbo odredi enega ali več začasnih ukrepov, med katere spadajo začasna premestitev, začasna prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prilagojeno izvajanje pripravništva, sekundariata in specializacije, začasna prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta in začasna omejitev pravice do stavke. V nadaljevanju so podrobneje določeni posamezni ukrepi, pa tudi upravni, sistemski in inšpekcijski nadzor ter prekrški.
Določeno je tudi izvajanje nenujnih reševalnih prevozov v posebnih pogojih, pri čemer je določeno, da se mora vsaj 20 odstotkov zmogljivosti nameniti za vključevanje v sistem nujne medicinske pomoči za izvajanje nujnih prevozov pacientov.
Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)
Pristojnost nad izvajanjem posameznih določb ZPacP je prenešena z Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu nazaj na zdravstveno inšpekcijo (ki jo ureja Zakon zdravstveni inšpekciji (ZZdrI)).
Začasni ukrepi
V IV. delu ZIUZDS določa še začasne ukrepe, kot so financiranje skupinskih zdravstvenih programov, financiranje tečajev slovenskega jezika in opravljanja preizkusa znanja ter izredni razpis zdravniških specializacij.
Interventni zakon posega še na področje Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 (ZZSISZ) in Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr).
ZIUZDS začne veljati dan po objavi v Uradnem listu.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
