Sprejeta novela I Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)

Glede strokovnega izpita iz upravnega postopka

Do novele ZUP-I je veljalo, da mora oseba strokovni izpit iz upravnega postopka opraviti najkasneje v treh mesecih od sklenitve delovnega razmerja za delovno mesto, na katerem je strokovni izpit iz upravnega postopka določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta (tretji odstavek 31. člena ZUP). Novela je ta rok podaljšala za dodatne tri mesece, tako da bo moral po novem zaposleni strokovni izpit iz upravnega postopka opraviti najkasneje v šestih mesecih od sklenitve delovnega razmerja. Evidenca o opravljenih strokovnih izpitih pa ne bo več vsebovala vrste in stopnje izobrazbe osebe, ki je izpit opravila (spremenjeni peti odstavek 31. člena ZUP).

Glede pristojnosti odločanja o izločitvah

Novela I posega tudi v pristojnosti glede odločanja o izločitvah uradnih oseb. Tako bo zdaj (med drugim) določeno, da o izločitvi uradne osebe nosilca javnega pooblastila odloča predstojnik nosilca. O izločitvi slednjega pa predstojnik organa, ki odloča o pritožbi zoper odločbo nosilca javnega pooblastila, če pritožba ni dovoljena, pa minister, v čigar delovno področje spada upravna zadeva (spremenjeni peti odstavek 38. člena ZUP). O izločitvi uradne osebe v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na samoupravno lokalno skupnost bo odločal tajnik oziroma direktor uprave samoupravne lokalne skupnosti. O izločitvi tajnika oziroma direktorja samoupravne lokalne skupnosti pa minister, v čigar delovno področje bo spadala zadeva (spremenjeni deveti odstavek 38. člena ZUP).

Uvedba neformalnega tolmača

Z novelo ZUP-I se uzakonja možnost, da lahko organ na prošnjo stranke ali drugega udeleženca v postopku, če oceni, da je glede na naravo zadeve ali procesnega dejanja to smiselno, dovoli, da stranki ali drugemu udeležencu namesto tolmača pri komunikaciji v uradnem jeziku pomaga poslovno popolnoma sposobna oseba, ki ji ta zaupa. Stranko ali drugega udeleženca v postopku pa bo moral organ opozoriti, da organ ni odgovoren za pravilnost izjave osebe, ki mu pomaga pri komunikaciji, to osebo pa, da mora natančno sporočiti tisto, kar je bilo izrečeno. Za povračilo stroškov glede te pomoči pri komunikaciji se bodo uporabljale določbe ZUP o stroških strokovne pomoči (novi osmi odstavek 62. člena ZUP).

Glede ustno podanih vlog

Kot je veljalo do zdaj, bo tudi po novem morala uradna oseba, ki vodi postopek, na zahtevo vložnika na podlagi njegovih navedb izpolniti predpisani ali drugače pripravljeni obrazec vloge, razen obrazcev vlog v zvezi z javnimi razpisi (spremenjeni drugi odstavek 65. člena ZUP). Če bo uradna oseba ugotovila njegovo istovetnost, vložniku takšne vloge ne bo treba več podpisati. Vlada pa z uredbo ne bo mogla več določiti upravnih zadev, v katerih uradna oseba ni dolžna izpolnjevati obrazca vloge na zahtevo vložnika za primer, če bi to bistveno oviralo izvrševanje zakonskih pristojnosti organa ali uveljavljanje pravic in pravnih koristi drugih strank.

Glede podpisa vlog

Poleg tega podpis vložnika ne bo potreben, če bo vloga vložena ustno na zapisnik in bo uradna oseba, ki bo vodila postopek, ugotovila vložnikovo istovetnost. Prav tako pod določenimi pogoji ne bo potreben podpis vloge v elektronski obliki (novi sedmi odstavek 66. člena ZUP).

Glede dopolnitve vlog

Novela I v prvem odstavku 67. člena ZUP črta instrukcijski rok petih dni, v katerem mora organ zahtevati dopolnitev nepopolne ali nerazumljive vloge. Kot izhaja iz predloga novele, naj bi sprememba drugega odstavka 67. člena ZUP pomenila, da organ vlogo zavrže le zaradi neodpravljenih pomanjkljivosti, ne pa tudi le zaradi zamude roka za odpravo teh pomanjkljivosti.

Glede pravočasnosti vloženih vlog

V skladu z novelo se bo štelo, da je vloga vložena pravočasno tudi, če bo zaradi očitne pomote vložena pri nepristojnem organu pred iztekom roka (novi drugi odstavek 68. člena ZUP). Če pa je do zdaj veljalo, da če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ vlogo prejel, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek 68. člena ZUP), bo zdaj določeno, da če se vloga pošlje po pošti, se kot dan, ko je organ vlogo prejel, šteje dan oddaje priporočene pošiljke na pošti oziroma dan sprejetja poštne pošiljke, ki ga označi izvajalec poštne storitve. Če slednji ni označen ali razviden, pa se šteje, da je vloga vložena, ko jo organ prejme. To pomeni, da četudi vloga po pošti ne bo poslana priporočeno, se bo kot dan, ko je organ vlogo prejel, štel dan sprejetja poštne pošiljke, če bo ta označen.

Glede pisanja zapisnika

Poleg drugih sprememb v tem delu po novem zapisnika ne bo treba več sestaviti o vsaki izjavi stranke in drugih udeležencev v postopku, temveč le pomembnejših (spremenjeni 74. člen ZUP). Če pa se bo zapisnik narekovalo v elektronski nosilec zvoka, njegov pisni odpravek ne bo izdan (spremenjeni osmi odstavek 76. člena ZUP).

Glede vročanja

Novela je korenito posegla v ureditev vročanja v upravnem postopku. ZUP bo po njej določal, da če se fizični osebi vroča dokument v fizični obliki, se vroči v stanovanju oziroma tam, kjer je zaposlena. Če pa se oseba z izvajalcem poštnih storitev pisno dogovori, da se ji pošta vroča v poštni predal, se dokument vroča neposredno v poštni predal (prvi odstavek spremenjenega 85. člena ZUP). Vročitev dokumenta v fizični obliki se lahko opravi tudi v prostorih organa, če je fizična oseba tam ali če to zahtevata narava in pomen dokumenta, ki ga je treba vročiti (drugi odstavek spremenjenega 85. člena ZUP). Poleg tega se lahko vročitev opravi tudi zunaj navedenih prostorov, če je fizična oseba dokument pripravljena sprejeti (tretji odstavek spremenjenega 85. člena ZUP). Če pa vročitve ni mogoče opraviti na noben od navedenih načinov, se vročitev fizični osebi lahko opravi, kjerkoli se ta najde (četrti odstavek spremenjenega 85. člena ZUP).

Dokumenti v fizični obliki se bodo vročali z vložitvijo v hišni predalčnik ali poštni predal, če zakon ne bo določal drugače (prvi odstavek novega 86.b člena ZUP). Vročitev se bo štela za opravljeno sedmi dan od dneva odpreme, če se bo dokument pošiljal v tujino, pa 21. dan od dneva odpreme, razen če naslovnik dokumenta ne bo prejel ali ga bo prejel pozneje. Dan odpreme se bo označil na dokumentu. Naslovnik pa bo lahko uveljavljal svoje procesne pravice takoj, ko se bo po odpremi z dokumentom dejansko seznanil, tudi če rok za seznanitev še ne bo potekel (drugi odstavek novega 86.b člena ZUP). V primeru dvoma bo prejem in dan prejema dokumenta dokazoval organ. Če se bo ugotovilo, da naslovnik ni imel možnosti seznanitve z dokumentom, se bo vročil v skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZUP (tretji odstavek novega 86.b člena ZUP).

Ne glede na novi 86.b člen ZUP se bodo odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se bodo vročali v fizični obliki, vročili osebno tistemu, ki mu bodo namenjeni, če bo to potrebno zaradi učinkovite vročitve ali kakšnega drugega razloga (prvi odstavek spremenjenega 87. člena ZUP). O vročitvi se bo organ, ki bo vročitev odredil, obvestil z vročilnico (drugi odstavek spremenjenega 87. člena ZUP). Če se vročitve ne bo dalo opraviti na predstavljeni način, bo vročevalec pustil pošiljko v hišnem predalčniku (tretji odstavek spremenjenega 87. člena ZUP). Če pa se bo vročalo v poštni predal, se bo vročitev opravila brez predhodnega poskusa osebne vročitve (četrti odstavek spremenjenega 87. člena ZUP). V zadnjih dveh primerih se bo vročitev štela za opravljeno sedmi dan od dneva, ko bo pošiljka puščena v hišnem predalčniku oziroma poštnem predalu. Vročevalec pa bo na pošiljki in sporočilu, ki ga bo vrnil organu, navedel vzrok take vročitve, razen če se bo vročalo v poštni predal, datum in kraj, kjer bo pošiljko pustil, ter se bo podpisal. Naslovnik bo moral biti seznanjen s posledicami takega vročanja (peti odstavek spremenjenega 87. člena ZUP). Če naslovnik ne bo imel hišnega predalčnika ali poštnega predala ali bo ta neuporaben, bo vročevalec pustil na vratih stanovanja ali poslovnega prostora sporočilo. Če tega ne bo mogoče pustiti na teh mestih, ga bo lahko pustil na drugem primernem mestu. V sporočilu pa bo navedel, kje je dokument in da ga mora naslovnik prevzeti v sedmih dneh. Na sporočilu bo vročevalec navedel vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer bo sporočilo pustil, ter se bo podpisal. Sporočilo bo moralo vsebovati tudi obvestilo o posledicah takega vročanja (šesti odstavek spremenjenega 87. člena ZUP). Takšna vročitev bo opravljena z dnem, ko bo naslovnik dokument prevzel. Če tega ne bo storil v sedmih dneh, se bo vročitev štela za opravljeno sedmi dan od dneva, ko bo puščeno navedeno sporočilo. Po preteku tega roka bo vročevalec vrnil pošiljko pošiljatelju, na njej pa bo navedel vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer bo pustil sporočilo, ter se bo podpisal (sedmi odstavek spremenjenega 87. člena ZUP). Končno, če bo treba opraviti vročitev dokumentov naslovniku v tujini, se bo vročitev opravila s priporočeno poštno pošiljko. Štelo se bo, da je vročitev opravljena, ko bo naslovnik potrdil prevzem. Če pošiljke ne bo prevzel, mu bo organ omogočil seznanitev z dokumentom tako, da mu dokument vročil v skladu s 86.b členom ZUP (osmi odstavek spremenjenega 87. člena ZUP).

Fizični osebi se v skladu z novelo ZUP-I dokument vroči v elektronski obliki, če ta v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki (prvi odstavek spremenjenega 86. člena ZUP). Dokument se vroči v elektronski obliki tudi, če fizična oseba v vlogi sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala ali če je elektronski predal uporabila za vlaganje vlog v zadevi. Informacijski sistem iz drugega odstavka 63. člena ZUP fizično osebo, ki je za vložitev vloge uporabila elektronski predal, po njenem prejemu s samodejnim obvestilom v ta elektronski predal seznani, da organ vanj lahko vroča dokumente v elektronski obliki, če ne bo kasneje zahtevala vročanja v drug elektronski predal ali vročanja v fizični obliki (drugi odstavek spremenjenega 86. člena ZUP). Prav tako se dokument vroči v elektronski obliki tudi, če je fizična oseba v drugi upravni zadevi iz pristojnosti istega organa v vlogi sporočila ali uporabljala varni elektronski predal ali drug elektronski predal, če jo organ pred vročanjem seznani, da se dokumenti lahko vročajo v elektronski obliki na navedeni naslov, dokler ne sporoči drugače (tretji odstavek spremenjenega 86. člena ZUP). Kljub temu pa se dokument fizični osebi vroči v fizični obliki, (1) če tako določa zakon, (2) če vročitve ni mogoče opraviti v elektronski obliki, (3) če naslovnik izjavi, da želi vročitev dokumentov v fizični obliki, od trenutka seznanitve organa s tako izjavo, ali (4) če organ oceni, da je zaradi vsebine dokumenta ali kakšnega drugega razloga treba opraviti vročitev v fizični obliki (četrti odstavek spremenjenega 86. člena ZUP).

Kot pravilo bo po novem ZUP določal, da se državnemu organu, organu samoupravne lokalne skupnosti, pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku, posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, ter odvetniku in notarju oziroma odvetniški in notarski pisarni dokument vroči v elektronski obliki. Če takšna vročitev ne bo mogoča, se bo dokument vročil v fizični obliki (prvi odstavek novega 85.a člena ZUP).

Vročitev dokumenta v elektronski obliki se bo opravila prek informacijskega sistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje (prvi odstavek spremenjenega 86.a člena ZUP). Če se bo vročanje dokumenta v elektronski obliki opravljalo v varni elektronski predal, bo informacijski sistem poslal sporočilo v varni elektronski predal, da je v informacijskem sistemu dokument, ki ga mora naslovnik prevzeti v sedmih dneh od odpreme sporočila v varni elektronski predal, in obvestilo o posledicah takega vročanja. Vročitev dokumenta bo opravljena z dnem, ko bo naslovnik z elektronskim podpisom podpisal vročilnico (drugi odstavek spremenjenega 86.a člena ZUP). Če se bo vročanje dokumenta v elektronski obliki opravljalo v drug elektronski predal, bo informacijski sistem poslal na telefonsko številko mobilnega telefona in v elektronski predal naslovnika sporočilo, da je v informacijskem sistemu dokument, ki ga mora naslovnik prevzeti v sedmih dneh od odpreme sporočila v elektronski predal naslovnika, in obvestilo o posledicah takega vročanja. Naslovnik bo prek informacijskega sistema prejel enolično identifikacijsko številko za prevzem dokumenta. Vročitev bo opravljena z dnem, ko bo naslovnik potrdil prevzem dokumenta z enolično identifikacijsko številko (tretji odstavek spremenjenega 86.a člena ZUP). Če naslovnik pri vročanju v sedmih dneh od odpreme sporočila v varni elektronski predal oziroma v drug elektronski predal ne bo podpisal vročilnice oziroma ne bo potrdil prevzema dokumenta, se bo štelo, da je vročitev opravljena sedmi dan od dneva odpreme sporočila. Po poteku roka se bo dokument poslal v varni elektronski predal oziroma na elektronski naslov drugega elektronskega predala. Informacijski sistem bo naslovnika o tem obvestil s sporočilom na telefonsko številko mobilnega telefona (četrti odstavek spremenjenega 86.a člena ZUP). Če se bo vročanje opravljalo v drug elektronski predal, pa naslovnik ne bo sporočil telefonske številke mobilnega telefona, se bo vročitev opravila tako, da se bo dokument poslal v elektronski predal. Štelo se bo, da je vročitev opravljena sedmi dan od dneva odpreme dokumenta. Naslovniku pa se bosta sporočila dan odpreme in dan vročitve. Svoje procesne pravice bo lahko uveljavljal takoj, ko se bo po odpremi z dokumentom dejansko seznanil, tudi če rok za seznanitev še ne bo potekel (peti odstavek spremenjenega 86.a člena ZUP). V primeru dvoma bo prejem in dan prejema navedenega sporočila ali dokumenta dokazoval organ. Če bo ta ugotovil, da naslovnik ni prejel sporočila ali dokumenta, se bo dokument vročil v skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZUP (šesti odstavek spremenjenega 86.a člena ZUP).

Glede ustne obravnave

Z novelo I spremenjeni 154. člen ZUP bo določal, da organ razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je to koristno zaradi ugotovitve in razjasnitve dejanskega stanja zadeve, varstva pravic strank ali hitre in učinkovite izvedbe postopka (prvi odstavek). Narok za ustno obravnavo pa bo v skladu s petim odstavkom 102. člena ZUP mogoče izvesti po videokonferenci, če bo vsaj ena oseba sodelovala po njej (drugi odstavek).

Uvedba samodejnega izdajanja potrdil

Novi peti odstavek 179. člena ZUP določa, da se potrdila in druge listine, o katerih se vodi uradna evidenca, na zahtevo, vloženo v informacijskemu sistemu iz 63. člena ZUP, lahko izdajo samodejno v elektronski obliki tako, da se opremijo z naprednim elektronskim žigom, ki temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronski žig, organa, ki je potrdilo izdal. Potrdilo in druge listine, ki se izdajo samodejno, so takse prosti.

Uvedba informativne odločbe

Z novelo ZUP-I se je uzakonila možnost izdaje informativne odločbe. Novi 210.a člen ZUP namreč določa, da če organ presodi, da ugotovljeno dejansko stanje ustreza materialni resnici, lahko zaradi zagotavljanja pravice do izjave z informativno odločbo seznani stranko z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za izdajo odločbe (drugi odstavek). Informativna odločba ima enake sestavne dele kot odločba, s katero se postopek zaključi, vključno z obrazložitvijo v skladu z 214. členom ZUP. V nazivu se navede, da gre za informativno odločbo, v pouku o pravnem sredstvu pa navedejo možnost ugovora, rok za ugovor in posledice, če se ta ne vloži (drugi odstavek). Zoper informativno odločbo je pri organu, ki jo je izdal, dopusten ugovor v 21 dneh od vročitve. Če je ta vložen po izteku roka, se zavrže. Zoper sklep o zavrženju je dovoljena pritožba (tretji odstavek). Organ po ugovoru dopolni postopek, sicer izda odločbo o glavni stvari. Če postopek dopolni, lahko izda novo informativno odločbo (četrti odstavek). Če ugovor ni vložen ali če ni vložen pravočasno, informativna odločba postane pravnomočna odločba o glavni stvari. Šteje se, da se je stranka, ki ni vložila ugovora ali ga je vložila po izteku roka, odpovedala pravici do pritožbe oziroma pravici do sodnega varstva, če pritožba ni dovoljena (peti odstavek). Če je v postopku več strank, pa so samo nekatere vložile ugovor zoper informativno odločbo, se odločba o glavni stvari kljub temu vroči vsem. Stranka ima v tem primeru ne glede na navedeno pravico do pritožbe oziroma sodnega varstva zoper odločbo o glavni stvari, ne glede na to, ali je vložila ugovor (šesti odstavek). Zahteva za vstop v postopek, ki je vložena po izdaji informativne odločbe in pred iztekom roka za ugovor, ovira nastanek pravnomočnosti informativne odločbe, kot če bi bil zoper informativno odločbo vložen ugovor. Zahteva za vstop v postopek se obravnava v skladu s 142. členom ZUP (sedmi odstavek).

Glede ustne razglasitve odločbe

Novi 210.b člen ZUP ureja izdajo odločbe z ustno razglasitvijo. Določa, da se odločba ustno razglasi na ustni obravnavi tako, da se prebere izrek in kratko sporočijo razlogi za odločitev. Ob razglasitvi se lahko napove, da bo o stroških postopka odločeno v pisni odločbi ali sklepu (drugi odstavek). Po ustni razglasitvi odločbe se stranka lahko odpove pravici do pritožbe oziroma pravici do sodnega varstva, če pritožba ni dovoljena (tretji odstavek). V zapisnik se napiše, da je bila odločba ustno razglašena, izrek odločitve, navedbo, da je bila stranka poučena o možnosti odpovedi pravici do pritožbe oziroma sodnega varstva, če pritožba ni dovoljena, posledicah odpovedi, in njeno izjavo o tem (četrti odstavek). Če se odločba razglasi ustno, je treba izdati pisno odločbo čim prej oziroma najpozneje do izteka roka iz 222. člena ZUP. Organ je vezan na ustno razglašeno odločbo, razglašena odločba za stranko učinkuje od dneva vročitve pisne odločbe (peti odstavek).

Uvedba odločbe brez obrazložitve

Novelirani ZUP v novem 214.a členu omogoča, da se bo v postopkih, začetih na zahtevo stranke, lahko izdala odločba brez obrazložitve, če se bo zahtevku ugodilo in nihče ne bo ugovarjal postavljenemu zahtevku, kadar bo v postopku udeleženih več strank (prvi odstavek). Nato 214.a člen določa, da se v taki odločbi stranka v pouku o pravnem sredstvu pouči o tem, (1) da mora pritožbo napovedati, če jo hoče vložiti, (2) o roku za napoved pritožbe, (3) organu, pri katerem se napove pritožba, (4) izdelavi odločbe z obrazložitvijo in (5) možnosti njenega izpodbijanja s pritožbo (drugi odstavek). Stranka mora napovedati pritožbo pri organu, ki je odločbo izdal, v 15 dneh od vročitve odločbe. Če pritožbe ne napove, se šteje, da se je pravici do pritožbe odpovedala (tretji odstavek). Stranka lahko umakne napoved pritožbe do vročitve odločbe z obrazložitvijo. Umika napovedi pritožbe pa ni mogoče umakniti (četrti odstavek). Če je stranka napovedala pritožbo, organ izda odločbo z obrazložitvijo v osmih dneh od prejema napovedi pritožbe. Odločba z obrazložitvijo se vroči stranki oziroma vsem strankam, če je teh več, ne glede na to, ali so napovedale pritožbo (peti odstavek). Zoper odločbo pa se lahko pritoži samo stranka, ki je pritožbo napovedala. Rok za pritožbo začne teči od vročitve odločbe z obrazložitvijo (šesti odstavek). Oseba, ki do izdaje odločbe brez obrazložitve ni sodelovala v postopku, pa bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, lahko v roku, v katerem lahko napove pritožbo stranka, napove pritožbo ali zahteva vročitev odločbe, če iz okoliščin izhaja, da za izdajo odločbe ni vedela oziroma ni mogla sklepati, da je bila izdana. Če napove pritožbo ali zahteva vročitev odločbe oseba, ki nima pravnega interesa, organ vlogo s sklepom zavrže. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba (sedmi odstavek). Če oseba iz sedmega odstavka napove pritožbo ali zahteva vročitev odločbe, ko se je rok za napoved pritožbe za stranke že iztekel, se napoved pritožbe ali zahteva obravnava kot predlog za obnovo postopka (osmi odstavek). Državno tožilstvo in državno odvetništvo, ki nista sodelovali kot stranki v postopku, lahko v roku, v katerem lahko napove pritožbo stranka, napovesta pritožbo ali zahtevata vročitev odločbe (deveti odstavek). Če zoper odločbo ni dovoljena pritožba, se za napoved sodnega varstva zoper odločbo brez obrazložitve smiselno uporabljajo določbe tega člena o napovedi pritožbe (deseti odstavek).

Odločbo brez obrazložitve je možno izdati tudi, če bo izdana z ustno razglasitvijo ter se bo stranka oziroma se bodo vse stranke, kadar bo teh več, po razglasitvi in do izdaje pisne odločbe odpovedale pravici do pritožbe oziroma pravici do sodnega varstva, če pritožba ne bo dovoljena (prvi odstavek novega 214.b člena ZUP). V pisni odločbi brez obrazložitve se bo navedlo, da je bila ustno razglašena ter dan razglasitve in odpovedi pravici do pritožbe oziroma odpovedi pravici do sodnega varstva (drugi odstavek novega 214.b člena ZUP). Če se bo stranka po razglasitvi odločbe odpovedala pravici do pritožbe oziroma pravici do sodnega varstva, ne bo mogla zahtevati izdaje odločbe z obrazložitvijo (tretji odstavek novega 214.b člena ZUP).

Glede rokov za izdajo odločbe

Novela ZUP-I na novo ureja tudi roke za izdajo odločbe v 222. členu ZUP. Tako je določeno, da mora pristojni organ odločbo izdati čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je prejel vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti (prvi odstavek). Če pa pristojni organ odloča v skrajšanem ugotovitvenem postopku, mora odločbo izdati čim prej, najpozneje pa v enem mesecu (drugi odstavek). Če zaradi zahtevnosti ugotovitvenega postopka ali razlogov na strani stranke ali organa ni mogoče izdati odločbe v roku iz prvega odstavka, lahko organ rok podaljša za največ dva meseca in o tem obvesti stranko. V obvestilu mora navesti razlog za neizdajo odločbe v predpisanem roku (tretji odstavek). Navedeni roki iz prvega, drugega in tretjega odstavka ne tečejo v času, ko je postopek prekinjen po 153. členu ZUP, ter v primerih iz enajstega odstavka 82. člena ZUP (četrti odstavek). Če organ, zoper odločbo katerega je dovoljena pritožba, ne izda odločbe v navedenih rokih, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bila zanjo izdana neugodna odločba (peti odstavek).

Glede odpovedi pravici do pritožbe

Stranka se bo lahko do poteka roka za pritožbo odpovedala pravici do pritožbe, pri čemer bo izjavo o odpovedi podala pisno ali ustno na zapisnik (prvi odstavek spremenjenega 229.a člena ZUP). Pravici do pritožbe se bo lahko odpovedala tudi glede posamezne točke izreka oziroma njegovih vsebinsko ločljivih delov (drugi odstavek spremenjenega 229.a člena ZUP). Tej pravici se bo lahko odpovedala po vročitvi odločbe, če bo odločba izdana z ustno razglasitvijo, pa od ustne razglasitve dalje, drugače odpoved ne bo pravno učinkovala (tretji odstavek spremenjenega 229.a člena ZUP). Odpovedi pravici do pritožbe ne bo mogoče preklicati (četrti odstavek spremenjenega 229.a člena ZUP). Odločba pa bo postala pravnomočna, ko bo organ prejel pisno ali ustno izjavo na zapisnik stranke oziroma zadnje stranke, če bo teh več (peti odstavek spremenjenega 229.a člena ZUP). Odpoved pravici do pritožbe bo dopustna tudi zoper sklep (šesti odstavek spremenjenega 229.a člena ZUP).

Glede pritožbenega roka

Z novelo ZUP-I se podaljšuje tudi pritožbeni rok, in sicer s 15 na 21 dni (spremenjeni prvi odstavek 235. člena ZUP).

Glede roka za odločanje o pritožbi

Novelirani ZUP določa, da mora biti odločba o pritožbi izdana čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje pritožbo prejel (spremenjeni prvi odstavek 256. člena ZUP). In še, da če zaradi zahtevnosti zadeve ali razlogov na strani stranke ali organa organ druge stopnje ne more izdati odločbe v navedenem roku, lahko ta rok podaljša za največ dva meseca in o tem obvesti pritožnika (novi drugi odstavek 256. člena ZUP).

Glede obnove postopka

Po novem se bo lahko izjemoma predlagala oziroma začela obnova postopka po preteku treh let tudi v primeru, če je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb (spremenjeni peti odstavek 263. člena ZUP).

Uvedba odpovedi pravici do sodnega varstva

V skladu z novim 281.a členom ZUP pa se bo lahko stranka odpovedala pravici do sodnega varstva po ustni razglasitvi odločbe, če odločba ne bo razglašena, pa po vročitvi dokončne odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (prvi odstavek). Stranka se bo lahko odpovedala pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma njegovih vsebinsko ločljivih delov (drugi odstavek). Odpovedi pravici do sodnega varstva pa ne bo mogoče preklicati (tretji odstavek). V tem primeru bo postala odločba pravnomočna, ko bo organ prejel pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik stranke oziroma zadnje stranke, če je teh več (četrti odstavek). Prav tako bo dopustna tudi odpoved pravici do sodnega varstva zoper sklep, ki se lahko izpodbija pred sodiščem (peti odstavek).

Pripravil: Patricij Maček

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.