Sprejeta novela B Gradbenega zakona (GZ-1)

Po novem bo GZ-1 določal, da mora mnenjedajalec mnenje podati v 30 dneh od prejema zahteve za izdajo mnenja. Rok za izdajo mnenja se lahko podaljša na zahtevo investitorja (spremenjeni peti odstavek 43. člena GZ-1). Če pa bo iz mnenja o skladnosti s prostorskim aktom, izdanim v skladu z zakonom, ki ureja prostor, izhajalo, da projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ni v skladu s predpisi mnenjedajalca, in je pooblaščeni strokovnjak kot vodja projektiranja potrdil pravilnost projektne dokumentacije v skladu s sedmim odstavkom 39. člena GZ-1, bo mnenjedajalec svoje mnenje v vednost predložil pristojni poklicni zbornici, katere član je pooblaščeni strokovnjak (novi osmi odstavek 43. člena GZ-1).

Poleg tega je v skladu z novelo GZ-1B upravni organ vezan na mnenje pristojnega mnenjedajalca, če izpolnjuje zahteve iz četrtega odstavka 43. člena GZ-1 (prvi odstavek spremenjenega 47. člena GZ-1). Če pa mnenje ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 43. člena GZ-1, upravni organ zahteva dopolnitev takega mnenja. V primeru neuspešne dopolnitve mnenja upravni organ odloči s pomočjo mnenja pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem ali, ko je mnenjedajalec občina, s pomočjo mnenja župana v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo, ali s pomočjo izvedenca ali pa odloči upravni organ sam (drugi odstavek spremenjenega 47. člena GZ-1).

V primeru dveh ali več neusklajenih mnenj različnih mnenjedajalcev upravni organ razpiše ustno obravnavo z namenom uskladitve mnenj. V primeru neuspešne uskladitve mnenj upravni organ odloči na način, opisan v prejšnjem odstavku (tretji odstavek spremenjenega 47. člena GZ-1).

Novela GZ-1B uvaja domnevo izdanega pozitivnega mnenja, in sicer določa, da če mnenje k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ni bilo priloženo in investitor izkaže, da ni bilo dano v roku iz petega odstavka 43. člena GZ-1, upravni organ v petih dneh od vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pozove mnenjedajalca, da v 15 dneh od prejema poziva mnenje poda. Upravni organ v pozivu mnenjedajalca opozori, da se bo, če mnenja ne bo podal v predpisanem roku, štelo, da je mnenje v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1 dal in s tem potrdil skladnost dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisi iz svoje pristojnosti. Upravni organ s tem pozivom istočasno seznani tudi organ, pristojen za nadzor nad mnenjedajalcem, ali v primeru, ko je mnenjedajalec občina, župana v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo (četrti odstavek spremenjenega 47. člena GZ-1).

Prednostna obravnava zahtev za izdajo gradbenih dovoljenj

Po noveli GZ-1B bodo upravni organi zahteve za izdajo gradbenih dovoljenj v primeru ugotovljenega javnega interesa Republike Slovenije ali občine obravnavali prednostno (prvi odstavek novega 57.a člena GZ-1). Po GZ-1 se bo štelo, da je ugotovljeni javni interes izkazan, če:

-   gre za gradnjo družbene infrastrukture ali gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ali za gradnjo javnih najemnih stanovanj ali študentskih domov,
-   je investitor Republika Slovenija ali občina,
-   je s sklepom pristojnega ministrstva ali pristojne občine ugotovljena nujnost hitre izgradnje objekta,
-   gre za gradnjo objekta, ki bo financiran ali sofinanciran s sredstvi Evropske unije in njenih finančnih mehanizmov, in je prednostna obravnava za pridobitev teh sredstev nujna ter
-   gre za investicije, ki bistveno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva v skladu s 4. členom Zakona o spodbujanju investicij (ZSInv), ali investicije, ki so opredeljene kot strateške investicije v skladu s 6. členom ZSInv (drugi, četrti in peti odstavek novega 57. a člena GZ-1).

Novela GZ-1B posega tudi v določbe o dopustnih manjših odstopanjih od gradbenega dovoljenja. Tako bo zdaj določeno, da so v času veljavnosti gradbenega dovoljenja dopustna manjša odstopanja od gradbenega dovoljenja in dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je odstopanje takšno, da:

-   sta objekt in gradbena parcela v skladu z določbami prostorskega izvedbenega akta, ki je veljal v času izdaje gradbenega dovoljenja, ali veljavnim prostorskim aktom ali pogoji, določenimi v lokacijski preveritvi,
-   objekt in gradbena parcela ne posegata na druga zemljišča, kot je določeno v gradbenem dovoljenju,
-   je v skladu s predpisi s področja mnenjedajalcev,
-   so izpolnjene bistvene in druge zahteve iz predpisov, veljavnih v času izdaje gradbenega dovoljenja ali v času izvajanja gradnje ne glede na drugačno tehnično rešitev od prikazane v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja,
-   je zagotovljena minimalna komunalna oskrba, če je bila ta pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, ne glede na način zagotavljanja ali lego priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in
-   ni spremembe glede klasifikacije ter se objekt ne razvrsti v višjo zahtevnost objekta (prvi odstavek spremenjenega 79. člena GZ-1).

Odlog izvršbe

GZ-1 določa, da če v objektu, za katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve ali prepovedi uporabe objekta, prebiva inšpekcijski zavezanec ali posameznik in zanj objekt predstavlja dom, lahko predlagatelj v postopku izvršbe do izvršitve inšpekcijske odločbe vloži predlog za odlog izvršbe zaradi nesorazmernosti posega inšpekcijskega ukrepa v dom (prvi odstavek 104. člena GZ-1). V drugem odstavku 104. člena GZ-1 je bilo do zdaj določeno, da vložitev tega predloga odloži postopek izvršbe do dokončne odločitve o predlogu, v skladu z novelo GZ-1B pa vložitev takega predloga odloži postopek izvršbe do pravnomočne odločitve o tem predlogu (drugi odstavek spremenjenega 104. člena GZ-1).

Postopek legalizacije

V skladu z novelo GZ-1B upravni organ izda odločbo o legalizaciji, če je objekt, del objekta, rekonstrukcija objekta ali sprememba namembnosti objekta vsaj do faze grobih gradbenih del izvedena pred uveljavitvijo Gradbenega zakona (GZ) in je zahteva za izdajo odločbe o legalizaciji vložena najkasneje do 31. decembra 2030 ter:

-   je gradnja dokončana,
-   sta dokumentacijo za legalizacijo podpisala projektant in pooblaščeni strokovnjak, ki je bil v času izdelave dokumentacije vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice, in je njen sestavni del njuna podpisana izjava, da dokumentacija izkazuje dejansko stanje gradnje in na njej ni očitnih napak,
-   so h gradnji pridobljena mnenja v skladu s četrtim odstavkom 43. člena GZ-1 ali če upravni organ v skladu z drugim in tretjim odstavkom 47. člena GZ-1 ugotovi, da je gradnja v skladu s predpisi, ki so veljali kadarkoli v času od začetka gradnje objekta do izdaje mnenja,
-        so nadomestila in prispevki, določeni z drugimi zakoni, plačani oziroma so na drug način izpolnjene investitorjeve obveznosti,
-        je investitor v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini, na kateri je objekt oziroma gradnja, ali pa to pravico izkazuje z dokazili iz 3. točke prvega odstavka, drugega ali tretjega odstavka 46. člena GZ-1,
-   je stavba, ki je predmet zahteve, vpisana v katastru nepremičnin in objekt gospodarske javne infrastrukture evidentiran v katastru gospodarske javne infrastrukture ali pa je predloženo dokazilo, da je vložena zahteva z elaboratom za vpis podatkov v kataster nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin,
-   je zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta v skladu z GZ-1 ter
-   je plačano nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo, če je to predpisano v 106. členu GZ-1, ali je plačan prvi obrok nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, če je odobreno njegovo obročno odplačevanje (prvi odstavek spremenjenega 145. člena GZ-1).

Domneva izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja za starejše objekte

Poleg predstavljenega se bo po novem štelo, da ima pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje po GZ-1:

-   objekt, zgrajen pred 31. decembrom 1967,
-   objekt gospodarske javne infrastrukture, objekt s področja obrambe, objekt s področja zaščite in reševanja ali objekt s področja notranjih zadev, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991,
-   objekt, zgrajen na podlagi Zakona o izjemnih ukrepih za pospešitev sanacije in obnove objektov na območjih, ki jih prizadene potres (ZPOOSRP), ter
-   enostanovanjska stavba, zgrajena na podlagi gradbenega dovoljenja do 1. januarja 2003 (prvi odstavek spremenjenega 150. člena GZ-1).

Prav tako po noveli GZ-1B objekt ali del objekta, zgrajen pred 1. januarjem 1995, ni nelegalen ali neskladen in se ga sme ne glede na 8. člen GZ-1 uporabljati, če iz različnih dokazov izhaja, da je bilo zanj pridobljeno gradbeno ali uporabno dovoljenje, pa ga ni mogoče predložiti (drugi odstavek spremenjenega 150. člena GZ-1).

Lastnik, posamezni solastnik ali drug stvarnopravni upravičenec nepremičnine pa bo lahko pridobil odločbo o domnevi, če:

-   se objekt po mejnem datumu ni spremenil ali se je spremenil tako, da po kateremkoli predpisu od spremembe do izdaje odločbe o domnevi za to spremembo gradbeno dovoljenje ni bilo predpisano,
-   je objekt evidentiran v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, v času vložene zahteve za izdajo odločbe o domnevi, in
-   se za objekt, zgrajen pred 1. januarjem 1995, na podlagi različnih dokazov lahko ugotovi obstoj izdanega dovoljenja (tretji odstavek spremenjenega 150. člena GZ-1).

Za izdajo odločbe o domnevi pa pravice graditi ni treba izkazati (peti odstavek spremenjenega 150. člena GZ-1) in zadostuje, da stranka izpolnjevanje pogojev dokaže z verjetnostjo (četrti odstavek spremenjenega 150. člena GZ-1).

Pripravil: Patricij Maček