Državni zbor je 11. novembra 2025 sprejel predlog Zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR). Ta uzakonja novo pravico delavca do zimskega regresa in spremembe pri obdavčitvi normirancev. ZPZR bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Pravica do zimskega regresa
ZPZR določa, da ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, ki mora biti izplačan v denarni obliki (prvi odstavek 2. člena ZPZR), kar znaša 639 evrov. Delavec, ki sklene delovno razmerje ali mu to preneha med koledarskim letom ter ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta, ima pravico do sorazmernega dela zimskega regresa (drugi odstavek 2. člena ZPZR). Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do zimskega regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (tretji odstavek 2. člena ZPZR).
Delodajalec mora delavcu zimski regres izplačati najpozneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo plače za mesec november tekočega koledarskega leta. Če je rok za izplačilo zimskega regresa dela prost dan, mora zimski regres izplačati najpozneje prvi naslednji delovni dan (prvi odstavek 3. člena ZPZR). S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi poznejši rok izplačila zimskega regresa, vendar najpozneje do 31. marca naslednjega koledarskega leta (drugi odstavek 3. člena ZPZR), kar pa ne velja za javni sektor (tretji odstavek 3. člena ZPZR).
Ne glede na navedeno lahko delodajalec, pri katerem v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026 ni prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma pri katerem ni nastala obveznost izplačila dobička, možnost nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, obveznost izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu v letu 2025 oziroma do 31. marca 2026, eno četrtino zimskega regresa za leto 2025 izplača do 18. decembra 2025, preostanek pa najpozneje do 31. marca 2026 (prvi odstavek 10. člena ZPZR), kar pa zopet ne velja za javni sektor (drugi odstavek 10. člena ZPZR). Poleg tega lahko ne glede na navedeno delodajalec v primeru nelikvidnosti določi poznejši rok izplačila zimskega regresa za leto 2025, vendar najpozneje do 31. marca 2026 (11. člen ZPZR).
Po ZPZR se zimski regres ne všteva v davčno osnovo za dohodnino od dohodka iz delovnega razmerja do višine polovice minimalne plače v Republiki Sloveniji, vendar skupaj s plačilom za poslovno uspešnost do višine iz 12. točke prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Če pa zimski regres presega navedeno višino, se razlika šteje kot plačilo za poslovno uspešnost v skladu s pogoji in do višine iz 12. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 (prvi odstavek 4. člena ZPZR). ZPZR prav tako določa, da se ne glede na prvi odstavek 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) zimski regres ne všteva v osnovo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do navedene višine (prvi odstavek 5. člena ZPZR). Če zimskega regresa presega to višino, se razlika šteje za drug prejemek na podlagi delovnega razmerja v skladu s prvim odstavkom 144. člena ZPIZ-2. Če se zimski regres za posamezno leto izplača v dveh ali več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela zimskega regresa za to leto ugotovi njegova celotna višina in izvrši obračun prispevkov za socialno varnost od posameznih delov zimskega regresa (drugi odstavek 5. člena ZPZR).
ZPZR določa tudi, da se zimski regres, prejet za leto 2025, ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic na podlagi zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (16. člen ZPZR).
Zimski dodatek za upokojence
Za uživalce pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so upravičeni do letnega dodatka za leto 2025, ZPZR določa izplačilo zimskega dodatka za leto 2025 v višini 150 evrov (prvi odstavek 18. člena ZPZR), in sicer do 19. decembra 2025 oziroma v primeru naknadno priznane pravice do letnega dodatka za leto 2025 najpozneje z izplačilom pokojnine in nadomestil za mesec maj leta 2026 (drugi odstavek 18. člena ZPZR). Če se jim letni dodatek izplača v sorazmernem delu, se jim tudi zimski dodatek izplača v sorazmernem delu (tretji odstavek 18. člena ZPZR). Prav tako se zimski dodatek ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (četrti odstavek 18. člena ZPZR).
Spremembe pri obdavčitvi normirancev
Poleg navedenega ZPZR prinaša spremembe za normirance. Tako določa, da lahko zavezanec pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta upošteva normirane odhodke v višini, določeni v 59. členu ZDoh-2, če priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, če je od izstopa iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ali od prenehanja opravljanja dejavnosti preteklo več kot pet davčnih let, pri čemer se davčno leto prenehanja opravljanja dejavnosti ne upošteva, ter pod naslednjimi pogoji:
− če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 50.000 evrov ali
− če v davčnem letu pred tem davčnim letom njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ne presegajo 120.000 evrov ter je bil zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev, ter ni z drugimi določbami tega člena ali zakonom drugače določeno (tretji odstavek 6. člena ZPZR).
Pri presoji izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se za zavezanca, ki v davčnem letu pred tem davčnim letom ni opravljal dejavnosti, šteje, da so v davčnem letu pred tem davčnim letom prihodki iz dejavnosti enaki nič (četrti odstavek 6. člena ZPZR).
Zavezanec mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ter voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih mora voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, če povprečje prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih davčnih let, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, presega:
− 120.000 evrov ter je bil v dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
− 50.000 evrov in v dveh predhodnih davčnih letih v posameznem davčnem letu v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ni bil obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev,
− 85.000 evrov ter ne izpolnjuje pogojev iz prve in druge alineje tega odstavka,
− 120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka tega člena (trinajsti odstavek 6. člena ZPZR).
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
