Sprejet Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV)

Zakon o financiranju občin (ZFO-1)

V 20.a členu ZFO-1 bo po novem določeno, da se sredstva za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji dodelijo tudi za sofinanciranje stroškov preventivnih ukrepov za zagotavljanje večje varnosti življenja in premoženja prebivalcev v romskih naseljih, kot so določeni v zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu, ki ureja varstvo pred požarom, ter stroškov nadzornih sistemov in ostalih oblik varovanja v romskih naseljih, uporabljenih v skladu z zakonom.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)

Brezplačne pravne pomoči se ne bo več dodelilo v naslednjih zadevah:

- zaradi prekrškov po drugem in četrtem odstavku 105., 106. in 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), prekrškov po 56. členu Zakona o voznikih (ZVoz-1) in prekrškov po 25. členu Zakona o motornih vozilih (ZMV-1), če je prosilec v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel brezplačno pravno pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan za krivega, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti,

- zaradi prekrškov po četrtem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) in prekrškov tatvine in poškodovanja tuje stvari po ZNUZJV, če je prosilec v dveh letih pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot storilec prekrška že prejel brezplačno pravno pomoč in bil za tovrstno dejanje spoznan kot kriv, razen če je prosilec mladoletnik, če gre za postopek za odreditev nadomestnega zapora ali če to zahteva interes pravičnosti, ter

- za pravno svetovanje in zastopanje v zadevah, v katerih je bil prosilcu že dodeljen zagovornik po uradni dolžnosti.

Zakon o kazenskem postopku (ZKP)

Po veljavnem ZKP mora senat po preteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu tudi brez predloga strank preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor, in izdati sklep, s katerim ugotovi, da so razlogi za pripor še podani, ali pa pripor odpravi (drugi odstavek 207. člena ZKP). Po novem bo moral senat to storiti po preteku treh mesecev.

Poleg tega zdaj velja, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti. Če v tem roku obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, pa se pripor odpravi in se obtoženec izpusti (peti odstavek 207. člena ZKP). Po novem bo k temu dodano, da to velja, razen če Vrhovno sodišče ne odloči drugače. Tako bo določeno, da če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora osem ali več let, sme senat Vrhovnega sodišča podaljšati pripor največ za eno leto. Vrhovno sodišče določi najdaljše možno trajanje pripora, pri čemer upošteva naravo in težo kaznivega dejanja ter način izvršitve. Sklep o podaljšanju pripora izda na predlog državnega tožilca, ki mora predlog vložiti najmanj en mesec pred iztekom pripora. S predlogom morata biti brez odlašanja seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki se lahko v roku osmih dni od prejema obvestila izjavita o navedbah v predlogu. Obdolženec in zagovornik se lahko s predlogom seznanita in se izjavita o navedbah na posebnem naroku.

Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)

ZNUZJV določa, da ne glede na 3. točko 159. člena ZDavP-2 iz davčne izvršbe za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ, niso izvzeti prejemki iz naslova denarne socialne pomoči, do katerih je upravičen posameznik, ki ima zapadle neplačane denarne nedavčne obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, izterjuje davčni organ, za katere so bili v obdobju dveh let pred izdajo sklepa o izvršbi podani najmanj trije predlogi za izvršbo (prvi odstavek 8. člena).

Kazenski zakonik (KZ-1)

ZNUZJV dalje določa, da se ne glede na četrti odstavek 122. člena KZ-1 pregon storilca za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 začne po uradni dolžnosti (9. člen). Enako bo veljalo za pregon storilca za kaznivo dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru po prvem odstavku 127. člena KZ-1 (10. člen ZNUZJV).

Pri kaznivem dejanju nasilništva iz 296. člena KZ-1 ZNUZJV zvišuje predpisane kazni – tako določa, da se storilec za kaznivo dejanje po prvem odstavku 296. člena KZ-1 kaznuje z zaporom od šestih mesecev do treh let, storilec kaznivega dejanja po drugem odstavku 296. člena KZ-1 pa z zaporom od enega do petih let (11. člen).

Po novem ne glede na drugi odstavek 204. člena KZ-1 tatvina stvari majhne vrednosti pomeni prekršek in se kršitelj, ki si je protipravno prilastil tujo premično stvar majhne vrednosti, kaznuje z globo, katere višina je odvisna od ugotovljene premoženjske škode ali premoženjske koristi (12. člen ZNUZJV). Prav tako pa tudi ne glede na prvi odstavek 220. člena KZ-1 poškodovanje ali uničenje tuje stvari ali če se tuja stvar naredi neuporabna, če je povzročena škoda majhna, pomeni prekršek in se kršitelj, ki je tako stvar poškodoval ali uničil ali jo napravil za neuporabno, kaznuje z globo, katere višina je odvisna od ugotovljene premoženjske škode (13. člen ZNUZJV).

Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre)

ZNUZJV predpisuje, da se ne glede na 38. člen ZSVarPre denarna socialna pomoč upravičencu takoj izplača v naravi, kadar okoliščine to zahtevajo (prvi odstavek 14. člena ZNUZJV).

Denarna socialna pomoč se sicer praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih, ko je ogrožena socialno ekonomska varnost posameznika oziroma družine, pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi. V naravi se izplačuje kot:

− neposredno plačilo položnic oziroma računov dobavitelju blaga oziroma storitve,

− izdaja naročilnic za nakup blaga oziroma plačilo storitev

− in podobno (drugi odstavek 14. člena ZNUZJV). Denarna socialna pomoč v naravi se ne sme porabiti za nakup dobrin in za storitve, ki niso nujne za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (tretji odstavek 14. člena ZNUZJV). Utemeljeni primeri izplačila v naravi so zlasti, kadar:

− obstaja velika verjetnost, da se denarna socialna pomoč ne bo porabila za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb (stroški bivanja in prehrane ter drugi življenjski stroški),

− se osnovnih storitev izvajalcev javnih gospodarskih služb (odstranjevanje odpadkov, oskrba z vodo, odvajanje komunalne odpadne vode ipd.) ne plačuje v rokih, določenih na plačilnih nalogih,

− se storitev vzgojno-izobraževalnih zavodov ne plačuje v rokih, določenih na plačilnih nalogih,

− posameznik ali družina krši sklenjen dogovor o aktivnem reševanju njegove socialne problematike iz 35. člena ZSVarPre,

− je ogrožena korist otroka, kar izhaja iz izdelane ocene ogroženosti,

− posameznik ali družina nima računa, odprtega pri organizaciji za plačilni promet,

− je posameznik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje (četrti odstavek 14. člena ZNUZJV).

Poleg tega se upravičencu denarna socialna pomoč tri mesece izplačuje v naravi:

− če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje, zagotoviti, da ta otrok izpolni osnovnošolsko obveznost, iz neopravičljivih razlogov 35 ur ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole ali ni vpisan v osnovno šolo ali

− če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, zagotoviti vključitev otroka v vrtec, šolo ali zavod, tega ne zagotovi ali

− če otrok upravičenca, ki mora po zakonu, ki ureja vrtce, na podlagi mnenja centra za socialno delo zagotoviti vključitev otroka v vrtec, tega ne zagotovi (peti odstavek 14. člena ZNUZJV).

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)

Iz enakih razlogov, kot se upravičencu denarna socialna pomoč tri mesece izplačuje v naravi, se ne glede na tretji odstavek 99. člena ZSDP-1 tudi enemu od staršev ali drugi osebi, ki prejema prejemke v skladu z zakonom, ki ureja družinske prejemke, otroški dodatek tri mesece izplačuje v materialni obliki.

Vstop in pregled tujega stanovanja

V skladu z ZNUZJV smejo policisti poleg primerov iz zakona, ki določa naloge in pooblastila policije in zakona, ki ureja kazenski postopek, brez naloga sodišča vstopiti v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo in po potrebi opraviti pregled, tudi, če je to neogibno potrebno, da se za zavarovanje ljudi, takoj zaseže strelno orožje (prvi odstavek 16. člena ZNUZJV). Vstop in pregled sta omejena le na tisto stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo, za katere policisti na podlagi prvih zbranih dejstev in okoliščin ugotovijo, da obstaja verjetnost, da je bilo v to stanovanje, prostore ali prevozno sredstvo, skrito strelno orožje, ki je bilo neposredno pred tem uporabljeno pri ogrožanju ljudi (drugi odstavek 16. člena ZNUZJV). Vstop in pregled sta policijsko pooblastilo in ne sme obsegati preiskave stanovanja ali osebne preiskave. Pri pregledu policisti pregledajo prostore in pohištvo ter predmete v njih ali dele prevoznega sredstva, kjer se običajno hrani strelno orožje ali obstaja verjetnost, da se na podlagi prej zbranih dejstev in okoliščin tam hrani (tretji odstavek 16. člena ZNUZJV).

V primeru odkritja strelnega orožja se pričujoči postopek zaključi in se postopek nadaljuje v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, ali zakonom, ki ureja prekrške. Enako velja tudi za zaseg drugih predmetov, ki jih je po zakonu treba zaseči (sedmi odstavek 16. člena ZNUZJV). Policisti o vstopu v tuje stanovanje, druge prostore ali prevozno sredstvo osebi izdajo potrdilo, v katerem navedejo razloge za vstop in morebitne poškodbe, ki so nastale pri vstopu ali pregledu (osmi odstavek 16. člena ZNUZJV). V 12 urah po zaključku tega pregleda morajo izdelati tudi poročilo in ga poslati generalnemu direktorju policije ter notranji organizacijski enoti, pristojni za usmerjanje in nadzor policije pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve (deveti odstavek 16. člena ZNUZJV).

Uporaba tehničnih sredstev

Po ZNUZJV smejo policisti poleg primerov iz zakona, ki določa naloge in pooblastila policije, uporabiti tehnična sredstva za fotografiranje in video ter avdio snemanje tudi, če je na varnostno tveganem območju ogroženo življenje ljudi ali premoženje ali je podana verjetnost, da bo do take ogroženosti prišlo, da se zagotovi javni red, prepreči, odkrije ali dokaže kaznivo dejanje ali prekršek ali odkrije storilce (prvi odstavek 17. člena). Pri tem ZNUZJV varnostno tvegano območje opredeljuje kot geografsko določeno območje, ki ga, na podlagi predhodne varnostne ocene, pripravljene pri pristojni policijski upravi, določi direktor policijske uprave ali generalni direktor policije, če gre za območje dveh ali več policijskih uprav. Območje se opredeli na podlagi objektivnih in preverljivih kazalnikov, kot so stopnja kriminalitete, statistični podatki o kaznivih dejanjih in prekrških, podatki o varnostnih intervencijah ter druge strokovne ocene tveganj, pripravljene na podlagi operativnih in drugih informacij. Tako opredeljeno območje izkazuje, da se na njem pojavlja ali je na njem podana verjetnost pojavljanja množičnega izvrševanja kaznivih dejanj ali prekrškov ali ogrožanja življenja ali osebne varnosti ljudi ali premoženja (drugi odstavek 17. člena).

Ukrep uporabe tehničnih sredstev s pisno odredbo odredi direktor policijske uprave, ki o njegovi uporabi seznani generalnega direktorja policije. Če se ukrep uporablja na območju dveh ali več policijskih uprav, ga pisno odredi generalni direktor policije (peti odstavek 17. člena ZNUZJV). Policija navedeno odredbo v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik lahko odredbo potrdi ali jo v primerih, ko iz okoliščin primera izhaja, da niso podani pogoji za izdajo odredbe, razveljavi. O tem mora odločiti nemudoma oziroma najpozneje v 24 urah (šesti odstavek 17. člena ZNUZJV).

Izvajanje tega ukrepa lahko traja največ tri mesece, njegovo trajanje pa se lahko z odredbo preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča podaljša še za tri mesece na pisni predlog organa, ki je ukrep odredil (sedmi odstavek 17. člena ZNUZJV).

Varnostna akcija

Z namenom preprečevanja, odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj, hujših kršitev javnega reda ter hujših kršitev s področja javnega prometa, s katerimi se lahko ogrozi življenje, zdravje, osebna varnost ljudi ali premoženje in odkrivanja storilcev teh dejanj, smejo policisti opraviti varnostno akcijo na varnostno tveganih območjih (prvi odstavek 18. člena ZNUZJV). Varnostna akcija pomeni okrepljeno, načrtovano, usklajeno in ciljno usmerjeno izvajanje policijskih nalog, na tem območju (drugi odstavek 18. člena ZNUZJV). Poteka lahko v posameznih zgradbah, na delih ulice ali ceste, na eni ali več ulicah ali cestah, v naselju, na delih območja ali območju policijske postaje ali policijske uprave ali po vsej državi (tretji odstavek 18. člena ZNUZJV).

Varnostno akcijo s pisno odredbo odredi direktor policijske uprave. Če poteka na območju dveh ali več policijskih uprav, jo s pisno odredbo odredi generalni direktor policije (četrti odstavek 18. člena ZNUZJV). Odredi se za časovno omejeno obdobje, ki ne sme presegati treh ur. Oseba, ki je odredila varnostno akcijo, mora ves čas njenega trajanja spremljati varnostne razmere in jo nemudoma preklicati, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena. Če gre za širše območje ali kompleksnejše varnostne razmere, se lahko trajanje varnostne akcije določi do največ šest ur. Meje območja, čas trajanja varnostne akcije in uporaba tehničnih sredstev se določijo v odredbi (šesti odstavek 18. člena ZNUZJV).

Avtomatizirano preverjanje registrskih tablic vozil

ZNUZJV predvideva tudi avtomatizirano preverjanje registrskih tablic vozil. V 19. členu je tako določeno, da smejo policisti pri nadzoru cestnega prometa na varnostno tveganih območjih, kot jih opredeljuje ZNUZJV, kjer je prišlo ali prihaja do ogrožanja življenja ljudi ali premoženja z uporabo orožja ali nevarnih predmetov, uporabiti tehnična sredstva za optično prepoznavo registrskih tablic vozil ter za samodejno obdelavo in primerjavo tako zabeleženih podatkov z evidencami (prvi odstavek). Ta ukrep s pisno odredbo odredi direktor policijske uprave, ki z njegovo uporabo seznani generalnega direktorja policije. Če se ukrep uporablja na območju več policijskih uprav, ga pisno odredi generalni direktor policije. V pisni odredbi mora biti opredeljeno varnostno tvegano območje in obrazloženi razlogi, ki utemeljujejo uporabo ukrepa (drugi odstavek). Policija navedeno odredbo v 24 urah od podpisa pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. Ta lahko odredbo bodisi potrdi bodisi v primerih, ko iz okoliščin primera izhaja, da niso podani pogoji za njeno izdajo, razveljavi. O tem pa mora odločiti nemudoma oziroma v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur (tretji odstavek).

Dodatni ukrepi

Poleg predstavljenega ZNUZJV predvideva tudi ukrep odstranitve osebe in izrek prepovedi približevanja gostinskemu lokalu (20. člen), ukrep začasnega zaprtja gostinskega obrata in začasne omejitve gibanja oseb v njegovi neposredni okolici (21. člen) ter ukrep zavarovanja z začasnim zasegom premoženja (23. člen).

Obveznosti centrov za socialno delo v primeru mladoletnih roditeljev

Končno ZNUZJV določa, da ima v primeru, ko oseba, mlajša od 18 let, postane roditelj, center za socialno delo zaradi zavarovanja premoženjskih koristi mladoletnega roditelja in njegovega novorojenega otroka glede upravljanja njunega premoženja položaj skrbnika. Sodišče pa po enem letu od rojstva otroka mladoletnega roditelja in nato vsako naslednje leto po uradni dolžnosti preizkusi, ali največja korist mladoletnega roditelja in njegovega novorojenega otroka še upravičuje ukrep začasnega skrbništva. Ukrep lahko traja najdlje do polnoletnosti mladoletnega roditelja (prvi odstavek 24. člena).

Center za socialno delo za mladoletnega roditelja in njegovega novorojenega otroka ugotavlja tudi, ali so podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati na ogroženost otroka, zaradi katerih je treba predlagati postopek za izrek katerega od ukrepov za varstvo koristi mladoletnega roditelja v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, in ali je treba predlagati postopek za izrek katerega od ukrepov za varstvo koristi novorojenega otroka, v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja. Ob tem posebej presodi, ali v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, obstajajo okoliščine zaradi katerih bi bil potreben:

− nujni odvzem otroka,

− začasna odredba, s katero se otroka odvzame staršem,

− ukrep trajnejšega značaja odvzema otroka staršem (drugi odstavek 24. člena).

V teh primerih mora center za socialno delo presoditi tudi, ali je treba vložiti predlog za postavitev pod skrbništvo za mladoletnega roditelja in novorojenega otroka v skladu z določbami zakona, ki ureja družinska razmerja (tretji odstavek 24. člena).

Če je mladoletni roditelj mlajši od 15 let, center za socialno delo sodišču zanj in za novorojenega otroka predlaga postavitev pod skrbništvo, pri čemer se za skrbnika imenuje center za socialno delo (četrti odstavek 24. člena).

Prav tako mora center za socialno delo, če mladoletna oseba postane roditelj, v postopku ugotavljanja upravičenosti do družinskih prejemkov po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, ugotavljati, ali je treba družinske prejemke zagotavljati v materialni obliki (peti odstavek 24. člena).

Pripravil: Patricij Maček

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.