Državni zbor je 28. januarja 2026 sprejel predlog Zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZKOM), ki ureja posebnosti glede (1) kazenske odgovornosti oseb, ki so storile kaznivo dejanje, ko so že dopolnile 14 let, niso pa še dopolnile 18 let, in kazenske sankcije zanje, (2) postopka proti osebam, ki naj bi storile kaznivo dejanje, ko so že dopolnile 14 let, niso pa še dopolnile 18 let, (3) izvrševanja kazenskih sankcij, izrečenih tem osebam, ki so v tem obdobju storile kaznivo dejanje, ter (4) postopkov mednarodnega sodelovanja, ki tečejo v okviru kazenskih postopkov proti navedenim osebam (prvi odstavek 1. člena ZKOM). ZKOM prav tako določa obseg, v katerem se uporablja za osebe, ki naj bi ali so storile kaznivo dejanje, ko so že dopolnile 14 let, niso pa še dopolnile 18 let, pa so pred uvedbo kazenskega postopka, med njim ali med izvrševanjem izrečene sankcije že dopolnile 18 let, in za osebe, ki naj bi ali so storile kaznivo dejanje, ko so že dopolnile 18 let, niso pa še dopolnile 21 let (drugi odstavek 1. člena ZKOM). ZKOM se bo uveljavil 15. dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se bo začel 1. januarja 2027. V nadaljevanju so predstavljene nekatere ključne rešitve ZKOM.
Kazenska odgovornost in kazenske sankcije
Po ZKOM so kazenske sankcije za mladoletnike: vzgojni ukrepi, kazni in varnostni ukrepi (12. člen ZKOM). Mlajšemu mladoletniku se sme izreči vzgojni ukrep (prvi odstavek 13. člena ZKOM). Starejšemu mladoletniku se praviloma izreče vzgojni ukrep, izjemoma pa se mu sme izreči kazen. Poleg glavne kazni se mu sme izreči ena ali obe stranski kazni (drugi odstavek 13. člena ZKOM). Mladoletniku se smejo izreči tudi varnostni ukrepi (tretji odstavek 13. člena ZKOM), ki jih določa kazenski zakonik, razen prepovedi opravljanja poklica (33. člen ZKOM).
ZKOM predvideva naslednje vzgojne ukrepe: 1. ukor, 2. navodila in prepovedi, 3. nadzorstvo centra za socialno delo, 4. namestitev v strokovni center, 5. namestitev v reintegracijski dom za mlade ter 6. namestitev v zavod za usposabljanje (prvi odstavek 14. člena ZKOM).
Nezavodski vzgojni ukrep, razen ukora, izreče sodišče mladoletniku, ki ga je treba opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja ter mu zagotoviti vzgojo in celovito strokovno pomoč za njegov skladen osebnostni razvoj glede na njegove potrebe in sposobnosti v njegovem dotedanjem okolju s pomočjo kratkotrajnih ali trajnejših ukrepov (drugi odstavek 14. člena ZKOM). Zavodski vzgojni ukrep pa izreče sodišče mladoletniku, pri katerem so potrebni trajnejši vzgojni, rehabilitacijski in reintegracijski ukrepi, celovita strokovna pomoč glede na njegove potrebe ter njegova popolna ali delna izločitev iz dotedanjega okolja. Zavodski vzgojni ukrep se izreče kot skrajni ukrep in sme trajati v mejah, določenih z ZKOM, in le toliko časa, kolikor je treba, da bo dosežen njegov namen (tretji odstavek 14. člena ZKOM). Pri tem sodišče ob izreku vzgojnih ukrepov (1) nadzorstvo centra za socialno delo, (2) namestitev v strokovni center, (3) namestitev v reintegracijski dom za mlade in (4) namestitev v zavod za usposabljanje ne določi, koliko časa bo vzgojni ukrep trajal, temveč odloči o njegovem prenehanju, ko ugotovi, da je njegov namen dosežen (četrti odstavek 14. člena ZKOM).
Po ZKOM se mladoletnikom smejo izreči naslednje kazni: 1. denarna kazen, 2. mladoletniški zapor, 3. prepoved vožnje motornega vozila in 4. izgon tujca iz države (24. člen ZKOM), pri čemer se smeta denarna kazen in mladoletniški zapor izreči le kot glavna kazen (prvi odstavek 25. člena ZKOM), kazni prepovedi vožnje motornega vozila in izgona tujca iz države pa le kot stranski kazni ob denarni kazni ali mladoletniškem zaporu (drugi odstavek 25. člena ZKOM).
ZKOM določa, da sme sodišče starejšemu mladoletniku izreči mladoletniški zapor za kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen zapora petih ali več let, če zaradi narave in teže storjenega dejanja in zaradi visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izreči vzgojnega ukrepa (prvi odstavek 27. člena ZKOM). Pri odmeri mladoletniškega zapora sodišče poleg olajševalnih in obteževalnih okoliščin, določenih v kazenskem zakoniku, upošteva zlasti mladoletnikove potrebe, njegovo psihosocialno delovanje, ter čas, potreben za njegovo vzgojo, strokovno usposabljanje in ponovno vključitev v družbo (drugi odstavek 27. člena ZKOM). Mladoletniški zapor ne sme biti daljši od petih let, razen za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj 15 let, za katera pa mladoletniški zapor ne sme biti daljši od desetih let (četrti odstavek 27. člena ZKOM). Pri odmeri mladoletniškega zapora pa sodišče ni vezano na najmanjšo mero kazni zapora, predpisano za storjeno kaznivo dejanje (peti odstavek 27. člena ZKOM).
Predkazenski in kazenski postopek
Določbe ZKOM o predkazenskem in kazenskem postopku se uporabljajo v predkazenskem in kazenskem postopku proti mladoletniku in proti polnoletniku, ki do konca sojenja še ni dopolnil 21 let (prvi odstavek 42. člena ZKOM). Če polnoletnik, ki naj bi storil kaznivo dejanje kot mlajši mladoletnik, pred uvedbo kazenskega postopka dopolni 21 let, se kazenski postopek v skladu z ZKOM proti njemu ne uvede, če pa to starost dopolni med kazenskim postopkom, se ta proti njemu ustavi (drugi odstavek 42. člena ZKOM). Ko polnoletnik, ki naj bi storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, dopolni 21 let, se kazenski postopek proti njemu uvede oziroma nadaljuje le, če naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero mu je po ZKOM mogoče izreči kazen mladoletniškega zapora. Kazenski postopek se v tem primeru uvede ali dokonča po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek, uporabljajo pa se določbe ZKOM o izključitvi javnosti in varovanju tajnosti, prepovedi objave podatkov, prednostni obravnavi, pravici do zagovornika in o prepovedi sojenja v nenavzočnosti. Kazenski postopek, ki je bil uveden, preden je dopolnil 21 let, se dokonča pred istim senatom. (tretji odstavek 42. člena ZKOM). V postopku proti mlajšemu polnoletniku se uporabljajo tudi določbe o pristojnosti centra za socialno delo ter o individualni oceni mladoletnika, če sodišče do začetka glavne obravnave ugotovi, da mu je mogoče izreči vzgojni ukrep. Če mlajši polnoletnik med sojenjem dopolni 21 let, se določbe ZKOM zanj prenehajo uporabljati (četrti odstavek 42. člena ZKOM).
Po 43. členu ZKOM se določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o predobravnavnem naroku, sporazumu o priznanju krivde, o posledicah umika predloga oškodovanca za pregon, napovedi pritožbe in odpovedi pravici do pritožbe, v kazenskem postopku proti mladoletniku ne uporabljajo.
Če je mladoletniku odvzeta prostost, vsebuje pouk o pravicah ob odvzemu prostosti v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, po ZKOM tudi pouk o: (1) tem, da se sme prostost mladoletniku odvzeti le izjemoma, če istega namena ni mogoče doseči z milejšim ukrepom, da sme odvzem prostosti trajati najkrajši potrebni čas in da mora biti zagotovljena redna sodna presoja odvzema prostosti, (2) pravici, da mora pristojni državni organ o odvzemu prostosti takoj obvestiti njegovega zakonitega zastopnika ali drugo odraslo osebo in mu v času pridržanja brez odlašanja omogočiti stik z njimi, ter (3) pravici do posebne obravnave v času pridržanja oziroma izvrševanja pripora (četrti odstavek 46. člena ZKOM).
V skladu z ZKOM sme imeti mladoletnik zagovornika ves čas predkazenskega in kazenskega postopka proti njemu (prvi odstavek 49. člena ZKOM). Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja kazenski postopek, mora imeti zagovornika od začetka pripravljalnega postopka dalje, če teče proti njemu kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta. Za druga kazniva dejanja, za katera je predpisana milejša kazen, mora imeti zagovornika, če sodišče oceni, da ga mladoletnik potrebuje, upoštevaje pri tem zlasti psihosocialno delovanje mladoletnika, zapletenost zadeve in težo kazenske sankcije ali drugih ukrepov, ki jih lahko izreče mladoletniku (drugi odstavek 49. člena ZKOM). V vsakem primeru mora imeti mladoletnik zagovornika, če mu je odvzeta prostost (četrti odstavek 49. člena ZKOM).
V predkazenskem in kazenskem postopku po ZKOM ne more biti nihče oproščen dolžnosti pričanja in posredovanja podatkov o mladoletnikovih družinskih, socialnih in ekonomskih okoliščinah, o njegovem psihosocialnem delovanju, zdravstvenem stanju, zlasti duševnem zdravju, o njegovem izobraževanju in usposabljanju (prvi odstavek 53. člena ZKOM).
Državni tožilec pa mora v 30 dneh od prejema kazenske ovadbe naložiti centru za socialno delo izdelavo individualne ocene mladoletnika oziroma predlagati sodišču, naj odredi izdelavo individualne ocene mladoletnika centru za mladoletnike, razen če ugotovi, da je kazensko ovadbo treba zavreči (prvi odstavek 66. člena ZKOM).
ZKOM določa, da če so izpolnjeni pogoji za odreditev pripora iz razloga begosumnosti ali ponovitvene nevarnosti, a je to nevarnost mogoče odvrniti v mladoletnikovem dotedanjem okolju s pomočjo in nadzorstvom strokovnjakov, sodišče mladoletnika začasno postavi pod nadzorstvo centra za socialno delo (prvi odstavek 72. člena ZKOM). Če pa so podani razlogi za odreditev pripora, a hkrati sodišče oceni, da je treba mladoletniku zagotoviti intenzivnejšo individualno pomoč strokovnjakov, odredi začasno namestitev v reintegracijski dom za mlade (prvi odstavek 73. člena ZKOM). Iz razlogov in pod pogoji, ki so določeni v zakonu, ki ureja kazenski postopek, sme sodišče izjemoma odrediti pripor za mladoletnika, če je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katerega je predpisana kazen zapora več kot tri leta (prvi odstavek 74. člena ZKOM). Iz razlogov in pod pogoji za odreditev pripora v skrajšanem postopku, ki so določeni v zakonu, ki ureja kazenski postopek, se sme za mladoletnika izjemoma odrediti pripor tudi, če je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katerega je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora tri leta ali manj (drugi odstavek 74. člena ZKOM).
Pripravil: Patricij Maček
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
