Smrt kopilota ne pomeni »izrednih razmer«, temveč je podobno kot katera koli nepričakovana bolezen, ki lahko prizadene nepogrešljivega člana posadke, neločljivo povezana z običajnim opravljanjem dejavnosti letalske družbe in te ne oprosti obveznosti plačila odškodnine potnikom.
Letalska družba TAP bi morala kot dejanski letalski prevoznik opraviti let iz Stuttgarta (Nemčija) v Lizbono (Portugalska), pri čemer je bil odhod predviden ob 6.05. Tega dne ob 4.15 so kopilota, ki bi moral opraviti zadevni let, našli mrtvega v njegovi hotelski postelji. Zaradi tega dogodka je bila celotna posadka pretresena in je izjavila, da leta ni sposobna izvesti. Ker zunaj baze družbe TAP ni bil na voljo noben nadomestni uslužbenec, je bil let ob 6.05 odpovedan, potnike pa so pripeljali v Lizbono z nadomestnim letom ob 16.40.
Ker je družba TAP družbama flightright in Myflyright, ki zagotavljata pravno pomoč letalskim potnikom, zavrnila plačilo odškodnine iz prvega odstavka 7. člena Uredbe št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe št. 295/91, češ da nepričakovana smrt kopilota pomeni izredne razmere v smislu tretjega odstavka 5. člena te uredbe, sta ti družbi vložili tožbo za plačilo odškodnine, ki jima je bila pred okrajnim sodiščem v Nürtingenu (Nemčija) tudi dosojena. Deželno sodišče v Stuttgartu je v pritožbenem postopku, ki ga je sprožila letalska družba TAP, Sodišču EU v predhodno odločanje predložilo vprašanje, ali smrt člana posadke pomeni izredne razmere, saj je po raziskavi nemške sodne prakse ugotovilo, da se del nemške sodne prakse strinja s pristopom, ki ga je v zadevi uporabilo okrajno sodišče v Nürtingenu, del prakse pa meni, da je treba nepričakovano bolezen člana posadke šteti za zunanji dogodek, ki ga letalski prevoznik ne more nadzorovati.
Sodišče EU je v združenih zadevah od C-156/22 do C-158/22 najprej opozorilo, da imajo potniki, ki jim je bil odpovedan let, v skladu s točko c prvega odstavka 5. člena Uredbe št. 261/2004 pravico do odškodnine v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe. Dejanski letalski prevoznik mora to odškodnino plačati, razen če so bili potniki o odpovedi predhodno obveščeni v rokih, določenih v podtočkah i do iii točke c prvega odstavka 5. člena uredbe. Letalski prevoznik se obveznosti do plačila odškodnine oprosti tudi, če lahko dokaže, da so za odpoved leta krive »izredne razmere«, ki se jim ne bi bilo mogoče izogniti, tudi če bi bili sprejeti vsi ustrezni ukrepi.
V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU pojem »izredne razmere« v smislu tretjega odstavka 5. člena Uredbe št. 261/2004 označuje dogodke, ki po svoji naravi ali vzroku niso neločljivo povezani z običajnim opravljanjem dejavnosti zadevnega letalskega prevoznika in na katere ta dejansko ne more vplivati, pri čemer sta ta pogoja kumulativna in je njuno izpolnjevanje treba presojati v vsakem posameznem primeru. Hkrati je opozorilo, da je cilj uredbe zagotoviti visoko raven zaščite potnikov, zaradi česar je treba pojem »izredne razmere« v smislu te določbe razlagati ozko.
Pri preučevanju zadeve je sodišče ugotovilo, da je nepričakovana odsotnost enega ali več članov osebja, ki so nepogrešljivi za izvedbo leta, zaradi bolezni ali smrti (tudi malo pred odhodom tega leta) povezana z običajnim opravljanjem dejavnosti. Sodišče meni, da se tudi v primeru, ko je odsotnost posledica nepričakovane smrti zaposlenega, pri čemer je do take odsotnosti prišlo malo pred odhodom tega leta, tak položaj ne glede na to, kako tragičen in skrajen je, s pravnega vidika ne razlikuje od položaja, v katerem leta ni mogoče zagotoviti zato, ker je tak član osebja malo pred odhodom leta nepričakovano zbolel. Tako prav odsotnost enega ali več članov posadke zaradi bolezni ali smrti, in ne natančen zdravstveni razlog te odsotnosti, pomeni dogodek, ki je neločljivo povezan z običajnim opravljanjem dejavnosti tega prevoznika, tako da mora ta v okviru načrtovanja sestave svojih posadk in delovnega časa svojega osebja nastanek takih nepredvidenih dogodkov pričakovati. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je zadevni član posadke v celoti opravil redne zdravniške preglede, ki so predpisani z veljavno ureditvijo: vsakdo, vključno z osebami, ki so uspešno opravile redne zdravniške preglede, lahko namreč kadar koli nepričakovano zboli ali umre.
Glede na navedeno je Sodišče EU zaključilo, da se dogodek v preučevani zadevi ne šteje za izredne razmere.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
