Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je s sodbo z dne 6. 7. 2023 odločilo, da je Slovenija kršila pravico do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Pritožbo pred ESČP je vložil slovenski državljan iz Velenja, Jure Letonje, po neuspešnih postopkih pred nacionalnimi sodišči. Policija mu je naložila plačilo globe v višini 417,29 EUR zaradi motenja javnega reda in miru, natančneje nedostojnega vedenja. Pritožnik se z opisom dogajanja, kot ga je podala policija, ni strinjal, zato je iskal sodno varstvo na okrajnem sodišču v Celju. Sodišče pa je njegovo zahtevo zavrnilo, vključno s predlogom za zaslišanje prič dogodka. Brez obravnave, torej samo na podlagi policijskega spisa in dejstev, ki jih ugotovila policija, je potrdilo plačilni nalog in zaključilo postopek.
Pritožnik je proti tej odločitvi vložil pritožbo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, to pa je ustavno pritožbo zavrglo, ker pritožnik ni podal obrazloženega predloga za izredno obravnavo ustavne pritožbe. Pred ESČP je zato pritožnik v pritožbi zatrjeval kršitev prvega odstavka 6. člena EKČP, ker okrajno sodišče ni izvedlo javne obravnave, na kateri bi zaslišali njega in priče. Omenjeni člen namreč določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in obveznostih ter vsakršnih kazenskih obtožbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Med omenjene minimalne pravice v postopku spada tudi pravica, da zaslišuje ali zahteva zaslišanje prič.
ESČP je navedlo dve prejšnji sodbi, Jussila proti Finski in Flisar proti Sloveniji, v katerih je vzpostavilo splošna načela v zvezi s pravico do ustne in javne obravnave. Tako kot v obravnavanem primeru je tudi v primeru Flisar pritožnik bil spoznan za krivega nedostojnega vedenja proti policistom zgolj na podlagi opažanj policistov. V obeh primerih je sledil postopek pred nacionalnim sodiščem, kjer so potrdili odločbo o plačilu globe brez ustne obravnave, samo na podlagi dokumentov policije, predlog za zaslišanje prič pa zavrnili kot neutemeljen.
Pritožnik Letonje je v zahtevi za sodno varstvo pred okrajnim sodiščem zatrjeval, da je sicer res bil pod vplivom alkohola in da se je usedel na policijsko vozilo, vendar da ne držijo navedbe policistov, da je ignoriral navodilo, naj se od vozila odmakne, in se še naprej obnašal nespodobno. Pred sodiščem v Celju je zato s pričami hotel to dokazovati, vendar te možnosti ni dobil. Vlada je v argumentu pred ESČP zatrjevala, da zaslišanje prič ni bilo potrebno, ker je bila globa izrečena zaradi nespornega dejstva sedenja na policijskem avtomobilu, brez oziranja na ostale obtožbe.
ESČP se s tem argumentom ni strinjalo in pri tem zapisalo, da Okrajno sodišče v Celju pri svoji odločitvi omenja tudi okoliščine pritožnikovega vedenja, ki so bile sporne in nedokazane, vseeno pa jih je sodišče štelo za verodostojno podlago za izrek globe za prekršek. To torej pomeni, da so bila podlaga za obsodbo pritožnika tudi nerazjasnjena dejstva. ESČP je poudarilo, da je v takih primerih ustna obravnava bistvena za zaščito interesov obdolženca, saj bi le z zaslišanjem prič lahko preverili kredibilnost policistov. Kljub dejstvu, da obdolženec v postopku ni zahteval javne obravnave, ampak le zaslišanje prič, bi okrajno sodišče za popolno ugotovitev dejanskega stanja in odpravo vseh dvomov po načelu poštenega sojenja moralo samo razpisati javno obravnavo pred sprejetjem odločitve.
Na podlagi opisanih ugotovitev je ESČP zaključilo, da nacionalno sodišče ni zadostilo zahtevam po poštenem sojenju iz prvega odstavka 6. člena EKČP, saj kljub spornim okoliščinam in predlogu obdolženega ni razpisalo javne obravnave.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
