Obveznost ponujanja kmetijskih proizvodov v prodajo po reguliranih cenah in v določenih količinah distributerjem preprečuje svobodno določanje njihovih prodajnih cen in količin na podlagi ekonomskih vidikov.
Madžarska vlada je, zato da bi se izognili škodljivim učinkom nepravilnega delovanja trga v okviru izrednih razmer, povezanih s pandemijo covida-19, v začetku leta 2022 sprejela vladni odlok, na podlagi katerega so se nekateri osnovni kmetijski proizvodi iz priloge 1 k temu odloku (nekatere vrste sladkorja, pšenične moke, sončničnega olja, svinjskega in perutninskega mesa ter mleka) tržili po reguliranih cenah. V skladu s spornim vladnim odlokom bruto maloprodajna cena teh proizvodov, ki so jo uporabljali distributerji, ki prodajajo izdelke široke potrošnje, ni smela biti višja od bruto maloprodajne cene, ki se je uporabljala 15. oktobra 2021. Poleg tega, če so ti distributerji na ta datum tržili te proizvode, so jih morali tržiti v dnevni količini, ki je ustrezala vsaj povprečni dnevni količini, ki je bila ponujena v prodajo na zadevni dan v tednu leta 2021. Kasneje je madžarska vlada zaradi vojne v Ukrajini sporni vladni odlok spremenila tako, da od 10. novembra 2022 referenčna količina, ki jo je treba upoštevati, ni bila več povprečna dnevna količina, ki je bila ponujena v prodajo leta 2021, temveč povprečna dnevna količina, ki jo je zadevni distributer v tem letu na zadevni dan v tednu imel na zalogi. Hkrati je razširila uporabo reguliranih cen na dva druga proizvoda, in sicer na jajca in krompir. Distributerji, ki so prodajali te proizvode, so jih morali tržiti v količinah, ki so ustrezale povprečnim dnevnim količinam, ki so jih imeli na zalogi na zadevni dan v tednu leta 2022, cena navedenih proizvodov pa ni smela biti višja od cene, ki se je uporabljala 30. septembra 2022. Sporni vladni odlok je veljal do 31. julija 2023.
Po pregledu ene od prodajaln verige SPAR na Madžarskem je nacionalni organ ugotovil, da so bile za pet od kmetijskih proizvodov, na katere se nanaša sporni vladni odlok, povprečne dnevne količine, ki so bile ponujene v prodajo, nižje od povprečnih dnevnih količin, ki so bile na zalogi na zadevni dan v tednu leta 2021 oziroma leta 2022. Zoper odločbo, ki jo je SPAR prejel zaradi kršitve odloka, je vložil ničnostno tožbo.
Ker je madžarsko sodišče podvomilo, da je vladni odlok združljiv s pravom EU, ker taka ureditev krši načelo prostega določanja prodajnih cen kmetijskih proizvodov na podlagi svobodne konkurence in ne spoštuje načela sorazmernosti, se je na Sodišče EU obrnilo s predhodnim vprašanjem.
Zanimalo ga je, ali je treba Uredbo (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov (Uredba o SUT) razlagati tako, da nasprotuje nacionalnemu ukrepu, ki zaradi izrednih razmer na eni strani distributerju nalaga, da kmetijske proizvode, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, ponuja v prodajo po regulirani ceni in v povprečni dnevni količini, ki jo je imel distributer na zalogi v referenčnem letu, in na drugi strani določa obvezno naložitev globe v primeru kršitve obveznosti, določenih s tem nacionalnim ukrepom.
V sodbi C-557/23 je Sodišče EU najprej opozorilo, da imajo države članice v okviru skupne kmetijske politike, za katero v skladu s 4. členom Pogodbe o delovanju EU velja deljena pristojnost med Unijo in državami članicami, zakonodajno pristojnost, zaradi katere lahko izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija ne izvaja svoje. Če obstaja uredba, ki vzpostavlja skupno ureditev trgov na določenem področju, pa se morajo države članice vzdržati sprejetja vsakršnih ukrepov, ki bi od nje odstopali ali jo kršili. S takšno uredbo prav tako niso združljivi predpisi, ki ovirajo njeno pravilno delovanje.
Sodišče je ugotovilo, da sporni vladni odlok posega v svobodno konkurenco, ki je sestavni del Uredbe o SUT. Obveznost ponujanja kmetijskih proizvodov v prodajo po reguliranih cenah in v določenih količinah namreč distributerjem preprečuje svobodno določanje njihovih prodajnih cen in količin, ki jih želijo prodati, na podlagi gospodarskih vidikov, ki temeljijo na svobodni konkurenci.
Sodišče je sicer potrdilo, da države članice lahko s ciljem boja proti inflaciji ali varstva potrošnikov sprejmejo ukrepe, kot so ti iz spornega vladnega odloka, vendar morajo takšni ukrepi izpolnjevati pogoje, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča EU glede sorazmernosti: biti morajo primerni za zagotovitev uresničitve zastavljenega cilja in ne smejo presegati tega, kar je nujno za dosego tega cilja. Po opravljenem preizkusu sorazmernosti ob upoštevanju ciljev skupne kmetijske politike in dobrega delovanja SUT je sodišče zaključilo, da odlok presega to, kar je potrebno za dosego njegovih ciljev. Na tej podlagi je ugotovilo, da Uredba o SUT nasprotuje nacionalnemu ukrepu, ki od trgovcev zahteva, da ponujajo v prodajo določene kmetijske proizvode po fiksni ceni in v vnaprej določenih količinah.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
