c S

Sklepanje pogodbe na daljavo

22.08.2024

Trgovec mora potrošnika ob sklepanju pogodbe na daljavo z uporabo elektronskih sredstev opozoriti, da je z oddajo naročila povezana obveznost plačila, takšno obveznost pa mora potrošnik potrditi.

Najemnik in najemodajalca so sklenili najemno pogodbo za stanovanje, za katero v skladu z nacionalnim pravom velja omejitev višine najemnine, kar pomeni, da je najemnik v primeru prekoračitve navedene zgornje meje upravičen do vračila preveč plačane najemnine. Za izterjavo te preveč plačane najemnine se je najemnik obrnil na podjetje Conny, ki najemnikom prek svoje spletne strani ponuja sklenitev mandatne pogodbe, na podlagi katere lahko deluje kot prevzemnik vseh pravic teh najemnikov v razmerju do njihovih najemodajalcev. Najemnik se je tako registriral na spletni strani podjetja Conny, potrdil sprejem splošnih pogojev (s katerimi je bilo med drugim dogovorjeno plačilo za storitev po tem, ko/če so poskusi podjetja za uveljavljanje njihovih pravic uspešni) ter svoje naročilo potrdil s klikom na ustrezen gumb. Na tej podlagi je podjetje Conny pri najemodajalcih uveljavljalo pravice najemnika do vračila preveč plačane najemnine, ker pa je bil njegov poziv neuspešen, je podjetje vložilo tožbo, ki ji je okrajno sodišče ugodilo. Najemodajalca sta se zoper takšno odločitev pritožila ter v pritožbi med drugim trdila, da je mandatna pogodba med najemnikom in podjetjem Conny nična, saj pri njenem sklepanju niso bile upoštevane zahteve iz 312. člena BGB, s katerim je bil v nacionalni pravni red prenesen drugi odstavek 8. člena Direktive 2011/83 glede pogodb o finančnih storitvah, sklenjenih na daljavo.

Sodišče EU je s sodbo C-400/22 odgovarjalo na predhodno vprašanje, ki mu ga je zastavilo drugostopenjsko sodišče, in sicer ali se drugi odstavek 8. člena Direktive 2011/83 razlaga tako, da se pri pogodbah, sklenjenih na daljavo prek spletnih strani, obveznost trgovca, da zagotovi, da potrošnik ob oddaji naročila izrecno sprejme obveznost plačila, uporablja tudi, kadar mora potrošnik temu trgovcu odplačno protidajatev plačati šele po izpolnitvi poznejšega pogoja.

Sodišče je najprej poudarilo, da je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njen kontekst in cilje. Tako je najprej opozorilo, da drugi odstavek 8. člena direktive določa, da mora trgovec potrošnika v primeru sklenitve pogodbe na daljavo z uporabo elektronskih sredstev pred oddajo naročila jasno in vidno opozoriti na več informacij iz 6. člena te direktive: na informacije o glavnih značilnostih blaga ali storitve, končno ceno, trajanje pogodbe in po potrebi tudi na najkrajše trajanje obveznosti, ki so naložene potrošniku. Ob tem je pomembno, da trgovec zagotovi, da potrošnik ob oddaji svojega naročila izrecno potrdi, da je z oddajo naročila povezana obveznost plačila. Za ta namen je dovolj, da je gumb oziroma podobna funkcija preprosto označena z besedami »naročilo z obveznostjo plačila« ali z drugo ustrezno nedvoumno izjavo, s katero se pojasni, da je z oddajo naročila povezana obveznost potrošnika. Če se to ne zgodi, potrošnik ni vezan na pogodbo ali naročilo.

V preučevanem primeru pa se postavlja vprašanje, ali se drugi odstavek 8. člena direktive uporablja tudi v primerih, ko potrošnik nima brezpogojne obveznosti plačila trgovcu, ampak mora trgovcu plačati protidajatev šele po izpolnitvi poznejšega pogoja.

Sodišče odgovarja, da če tudi v teh primerih ne bi sledili strogi razlagi direktive, katere namen je opozoriti potrošnika, da oddaja naročila zajema obveznost plačila trgovcu, bi se lahko trgovci tej svoji obveznosti izognili že samo s tem, če bi v svoje splošne pogoje vključili določila, na podlagi katerih bi bila potrošnikova obveznost plačila odvisna od nastanka objektivnih pogojev, ki niso odvisni od izjave volje potrošnika.

Glede na vse navedeno je sodišče zaključilo, da se drugi odstavek 8. člena direktive razlaga tako, da se pri pogodbah, sklenjenih na daljavo prek spletnih strani, obveznost trgovca, da zagotovi, da potrošnik ob oddaji naročila izrecno sprejme obveznost plačila, uporablja tudi, kadar mora potrošnik temu trgovcu odplačno protidajatev plačati šele po izpolnitvi poznejšega pogoja.

Pripravila: mag. Jasmina Potrč


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.