Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 16. decembra 2025 v zadevi Anti-Corruption Foundation (FBK) in drugih proti Rusiji izdalo obsežno sodbo, s katero je ugotovilo sistemske kršitve 8., 10. in 11. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) ter 1. člena Protokola št. 1 h Konvenciji. Primer združuje 139 vlog, ki se nanašajo na ukrepe ruskih oblasti zoper Alekseja Navalnega, njegove organizacije, družinske člane, sodelavce in podpornike. Gre za eno najpomembnejših sodb o zatiranju politične opozicije in civilne družbe v Evropi zadnjih let.
Dejansko stanje izvira iz kazenske preiskave zaradi suma pranja denarja, ki so jo ruske oblasti sprožile 3. avgusta 2019. Preiskava je temeljila na zatrjevanju, da je bilo prek računov FBK oprano približno 75 milijonov rubljev v obdobju od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018. Preiskava do avgusta 2024 ni bila zaključena, kar že samo po sebi nakazuje na problematičnost postopka. Na podlagi te preiskave so oblasti izvedle vrsto ukrepov, ki so po obsegu in koordiniranosti presegali vse, kar je sodišče v svoji praksi do tedaj obravnavalo.
Med avgustom in decembrom 2019 so oblasti izvedle 191 hišnih preiskav na domovih in v pisarnah oseb, povezanih z Navalnim. Dva največja vala preiskav sta potekala 12. septembra in 15. oktobra 2019. Preiskave so bile usmerjene zoper zaposlene, koordinatorje, prostovoljce, družinske člane in celo neodvisne novinarje. Pri večini preiskav je sodišče ugotovilo resne postopkovne nepravilnosti: odredbe za preiskave je izdalo Basmansko okrožno sodišče na podlagi šablonskih vlog, ki niso vsebovale individualizirane obrazložitve. Vsaj 36 preiskav je bilo izvedenih po nujnem postopku brez predhodne sodne odobritve, čeprav ni bilo utemeljene nevarnosti uničenja dokazov. Zaseženi so bili mobilni telefoni, računalniki, dokumenti in produkcijska oprema – samo iz pisarne FBK je bilo zaseženih 170 predmetov.
Vzporedno z racijami so ruska sodišča odredila zamrznitev bančnih računov vlagateljev. Med 6. avgustom 2019 in 27. februarjem 2020 sta Basmansko in Presnjensko okrožno sodišče izdali odredbe, s katerimi sta zamrznila skupno približno 57 milijonov rubljev (okrog 850.000 evrov). Zamrznitve so bile večkrat podaljšane brez nove dejanske utemeljitve. Kolektivne odredbe so zajemale več imetnikov računov brez individualizirane presoje za posameznega prizadetega.
Poleg teh ukrepov je ministrstvo za pravosodje 9. oktobra 2019 FBK uvrstilo v register »tujih agentov«. Podlaga za uvrstitev je bil prejem 1.944 evrov iz Španije septembra 2019. Sodišče je ugotovilo, da ni bilo nobenih dokazov o tujem vplivu, nadzoru ali usmerjanju organizacije. Kljub temu je bila FBK kaznovana z globo 300.000 rubljev (približno 3.250 evrov). Vrh represivnih ukrepov je bila uvrstitev FBK, FZPG (naslednik FBK) in Navalnega štaba med »ekstremistične« organizacije junija 2021. Moskovsko mestno sodišče je organizacije razglasilo za ekstremistične in odredilo njihovo razpustitev ter prepoved delovanja. Postopek je potekal za zaprtimi vrati z uporabo tajnih gradiv. Kot podlaga za razglasitev so bili navedeni širjenje ekstremističnih vsebin, neodobreni shodi, vključevanje mladoletnikov in pozivi k nasilju – vse očitki, ki jih sodba natančno analizira in ugotavlja njihovo neutemeljenost.
Pri presoji hišnih preiskav je ESČP ugotovilo kršitev 8. člena EKČP. Odredbe so temeljile na šablonskih vlogah brez individualizirane obrazložitve. Nobena konkretna dejstva niso povezovala posameznih vlagateljev z domnevnim kaznivim dejanjem. Basmansko okrožno sodišče je vloge potrjevalo brez učinkovitega sodnega nadzora. Odredbe so bile oblikovane tako splošno, da so preiskovalcem omogočale skoraj neomejeno diskrecijo. Poseg v zasebno življenje vlagateljev zato ni bil »v skladu z zakonom« v smislu Konvencije.
Podobno je sodišče presodilo glede zamrznitev premoženja. Odredbe so bile izdane in podaljšane brez individualizirane presoje, brez sklicevanja na podporne dokaze ali dejansko podlago. Sodni nadzor je bil zgolj formalističen. Oblasti so prezrle zakonske zahteve po individualizirani utemeljitvi in periodičnem preverjanju. Tudi ta poseg zato ni bil »v skladu z zakonom«.
Pri uvrstivi med »tuje agente« je sodišče ugotovilo kršitev 11. člena v povezavi z 10. členom EKČP. Uvrstitev je temeljila izključno na prejemu 1.944 evrov iz tujine, brez kakršnihkoli dokazov o tujem vplivu ali usmerjanju. Kaznovanje s sorazmerno visoko globo je bilo nesorazmerno in sposobno povzročiti zastraševalni učinek na civilno družbo. Podobno velja za ekstremistično označitev, ki je po ugotovitvah sodišča temeljila na nejasnih in preširoko zastavljenih pojmih »ekstremizma« in »ekstremistične dejavnosti«, ki so bili razširjeni na običajne politične, združevalne in izrazne dejavnosti. Noben konkreten izrek, ki bi pozival k nasilju ali sovraštvu, ni bil identificiran.
Osrednji pomen sodbe pa je v ugotovitvi kršitve 18. člena EKČP v povezavi z 8. in 11. členom ter 1. členom Protokola št. 1. Ta člen prepoveduje uporabo omejitev pravic za namene, ki niso predvideni v Konvenciji. Sodišče je ugotovilo, da so ukrepi predstavljali del usklajenega prizadevanja brez precedensa za odpravo organizirane demokratične opozicije, osredotočene okoli Alekseja Navalnega. Izjemni obseg in koordiniranost – množične racije v dveh dneh po vsej Rusiji, zamrznitve v dveh valovih – so ciljale na širok krog oseb, vključno z družinskimi člani, prostovoljci in novinarji. Kumulativni kontekst preiskav, zamrznitev, uvrstitve med tuje agente, ekstremistične označitve in izključitve iz kandidiranja na volitvah je razkril dejanski namen oblasti. Uradna razloga – pranje denarja in ekstremizem – nista bila podprta z dokazi o dejanskem kaznivem ravnanju. Ukrepi so zasledovali prikriti namen v smislu 18. člena.
Sodba ima širši pomen za varstvo človekovih pravic v Evropi. Prvič, vzpostavlja merila za presojo sistematičnega zatiranja politične opozicije kot samostojne kršitve Konvencije. Drugič, pojasnjuje, da uporaba ohlapnih in široko zastavljenih pojmov, kot sta »ekstremizem« in »tuji agent«, za omejevanje legitimnega političnega delovanja, krši Konvencijo. Tretjič, potrjuje, da koordinirani ukrepi proti posameznikom in organizacijam, ki presegajo okvir legitimnega kazenskega pregona, lahko razkrijejo prikriti namen oblasti. Četrtič, poudarja, da formalistični sodni nadzor ne zadošča zahtevam Konvencije – sodišča morajo zagotoviti učinkovito presojo vsake omejitve pravic. Petič, določa, da posledice, kot je odvzem volilne pravice ali kazenski pregon zaradi članstva v razpuščenih organizacijah, same po sebi krepijo kršitev konvencijskih pravic.
Sodba sicer ne bo imela neposrednih praktičnih posledic v Rusiji, ki od septembra 2022 ni več članica Sveta Evrope in ni zavezana k izvršitvi sodb ESČP. Kljub temu ima pomembno simbolno in dokumentarno vrednost. Sistematično dokumentira ravnanja ruskih oblasti in jih pravno kvalificira kot kršitve temeljnih pravic. Služi lahko kot podlaga za mednarodne sankcije, postopke na drugih forumih ali kasnejše odškodninske zahtevke. Hkrati pa postavlja precedens za presojo podobnih praks v drugih državah, kjer oblasti uporabljajo zakonodajo o »tujih agentih« ali »ekstremizmu« za zatiranje civilne družbe in politične opozicije.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
