Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 30. 5. 2023 s sodbo zaključilo postopek, v katerem je odločalo o vprašanju neizpolnjevanja obveznosti organov v Rusiji, da se ustrezno odzovejo na homofobične izjave državnih uradnikov proti pripadnikom skupnosti LGBTI.
V dveh ločenih primerih so se ruski pravosodni organi ukvarjali in presojali domnevno diskriminacijo pritožnikov kot pripadnikov skupnosti LGBTI zaradi negativnih javnih izjav regionalnega guvernerja in člana regionalnega zakonodajnega telesa. Kasneje so pred ESČP pritožbi združili v en postopek zaradi podobnosti dejanskega stanja in pravnih vprašanj. V prvem primeru so nasprotovanje sprožile izjave v intervjuju z guvernerjem regije Tambov, Betinom. Novinar je Betina prosil za komentar o nedavni aretaciji tambovskega župana zaradi suma, da je ugrabil svojega nekdanjega istospolnega partnerja. Betin je jezno povedal, da je nasprotnik perverzij in da tovrstno obnašanje v nasprotju z nauki ortodoksne krščanske vere sramoti celotno rusko oblast. Ob nadaljnjem vprašanju o strpnosti do drugače mislečih je jezno zakričal, da si »pedri« ne zaslužijo strpnosti, ampak jih je treba raztrgati na koščke. Trije pripadniki skupnosti LGBTI in aktivisti so zaradi teh izjav proti njemu vložili kazensko ovadbo, saj so trdili, da izjava pomeni poziv k nasilju nad homoseksualci. Preiskovalna skupina je v odgovor izdala poročilo z ugotovitvijo, da omenjene izjave ne ustrezajo zakonskih znakom kaznivega dejanja sovražnega govora, saj istospolno usmerjeni ne tvorijo posebno varovane skupine v družbi. Izvedenci so tudi ugotovili, da intervju ni vseboval nikakršnih pozivov k nasilju, ker ni imenoval nobenih konkretnih oseb ali družbenih skupin, ki naj bi izvajale nasilje, niti nobenih določenih oseb ali družbenih skupin, nad katerimi naj se nasilje izvaja. Kazensko ovadbo so tako zavrgli, prav tako pa so bili pritožniki neuspešni na višjih instancah, vedno z utemeljitvijo, da so izjave predstavljale Betinovo osebno mnenje in niso bile uperjene neposredno proti pritožnikom, zato jih niso ogrožale.
V drugem primeru je prišlo do fizičnega napada na pripadnike skupnosti LGBTI, med njimi tudi na pritožnika v kasnejšem postopku pred ESČP. Eden od poškodovancev je na socialnih omrežjih za svojo poškodbo okrivil več znanih politikov, vključno s članom zakonodajne skupščine Sankt Peterburga, Milonovim. Ta je namreč izjavil, da so istospolno usmerjeni perverzneži in manjvredni ljudje, ter na ta način zoper njih vzbujal sovraštvo. V intervjuju je Milonov izjavil: »Večina Rusov misli, da je za homoseksualce nesprejemljivo v javnosti razkazovati svoja sprevržena stališča pred otroki. Otroke je treba zaščititi pred tem. To niso človekove pravice, to so pravice bolnih in perverznežev.« V odziv na te izjave je prav tako sledila kazenska ovadba, ki so jo vložili poškodovani v napadu. Podobno kot v prvem opisanem primeru so se po preiskavi organi pregona odločili, da kazenskega postopka ne bodo začeli, saj homoseksualci niso družbena skupina, ter da ni mogoče trditi, da je imel Milonov neposreden naklep razpihovati sovraštvo ali sovraštvo do homoseksualcev ali kršiti njihovo dostojanstvo, saj ga novinarka ni opozorila, da bo intervju posnet in dobesedno objavljen na spletu.
V obeh primerih so pripadniki skupnosti LGBTI začeli postopek pred ESČP in zatrjevali kršitev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) v povezavi s 14. členom, ki določa, da mora biti uživanje pravic in svoboščin zagotovljeno vsem ne glede na spol, raso, vero in druge osebne okoliščine. Pri presojanju dopustnosti pritožbe je ESČP ugotovilo, da je v preteklosti že bilo ugotovljeno, da so spolne manjšine potrebovale posebno zaščito pred sovražnim in diskriminatornim govorom zaradi marginalizacije in viktimizacije, ki so ji bile v preteklosti podvržene in so ji še vedno. Poleg tega glede na zgodovino javne sovražnosti do skupnosti LGBTI v Rusiji in porast homofobnih zločinov iz sovraštva, vključno z nasilnimi zločini, kar kaže na resne napetosti v družbi glede vprašanj v zvezi s spolno usmerjenostjo in spolno identiteto, rusko skupnost LGBTI lahko štejemo za posebej ranljivo skupino, ki potrebuje večjo zaščito pred stigmatizirajočimi izjavami.
V primerih, kot je ta, kjer je pritožba, da so bile kršene pravice, zaščitene po 8. členu EKČP, ker so drugi uveljavljali svojo pravico do svobode izražanja, je treba ustrezno upoštevati zahteve po svobodi govora iz 10. člena EKČP. Tako je treba uravnotežiti pravico pritožnikov do spoštovanja njihovega zasebnega življenja in javni interes za zaščito svobode izražanja.
Spolna usmerjenost in spolna identiteta nista izrecno omenjeni v ustreznih določbah civilnega in kazenskega zakonika ali v klavzuli ruske ustave o enakosti. Po mnenju ESČP je izrecna omemba spolne usmerjenosti in spolne identitete kot prepovedanih razlogov za diskriminacijo koristna za izogibanje kakršni koli pravni negotovosti in za prenos jasnega sporočila širši javnosti, da te ranljive skupine ščiti zakon. Vendar glede na polje proste presoje države glede izbire pravnih instrumentov za zagotovitev skladnosti s konvencijo ESČP meni, da je tudi obstoječi pravni okvir sposoben – vsaj teoretično – zaščite prijaviteljev pred homofobičnim sovražnim govorom. Vendar pa je v sodbi izrazilo dvom o njihovi učinkovitosti v praksi, saj vlada ni dokazala obstoja ustaljene domače prakse. Nacionalna sodišča so se namreč osredotočila na zaščito svobode izražanja ter poudarila, da sta gospoda v intervjujih samo izražala svoja osebna stališča do vprašanja, s tem pa so zmanjšala pomen takih izjav pri stigmatizaciji skupnosti LGBTI in spodbujanju sovražnosti. Do tehtanja ustavno varovanih pravic namreč sploh ni prišlo, saj so postopke zavrnili z utemeljitvijo, da problematične izjave pritožnikov sploh niso osebno zadevale.
Glede argumenta nacionalnih sodišč, da ni bilo mogoče dokazati neposrednega naklepa Milonova za spodbujanje sovraštva, saj ni mogel vedeti, da bo intervju javno objavljen, je ESČP zapisalo, da temu ni mogoče pritrditi, saj se je novinar predstavil in ni skrival, da piše za spletni časopis. Na podlagi tega bi se Milonov moral zavedati možnih posledic svojih izjav. Poleg tega je zapisalo, da ker je zavračanje priznanja oseb LGBTI kot družbene skupine imelo za posledico zavračanje kazenskega pregona sovražnih izjav, uperjenih proti njim, to vsekakor kliče po spremembi in uzakonjenju zaščite pred diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti.
ESČP je tako na koncu zaključilo, da ruski organi niso izpolnili svoje obveznosti, da se ustrezno odzovejo na diskriminatorne izjave in zagotovijo spoštovanje pravice do zasebnega življenja pritožnikov. Prišlo je torej do kršitve 8. člena EKČP v povezavi s 14. členom.
IUS-INFO
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
